Vegadeo
Vegadeo A Veiga | |
|---|---|
Občina | |
.JPG){kind=small} | |
 Zastava  Grb | |
.svg)  Vegadeo Lega v Španiji | |
| Koordinati: 43°24′56″N 6°59′57″W / 43.41556°N 6.99917°W | |
| Država |  Španija |
| Avtonomna skupnost | Asturija |
| comarca | Eo-Navia |
| Upravljanje | |
| • Župan | César Álvarez Fernández (Španska socialistična delavska stranka) |
| Površina | |
| • Skupno | 82,75 km2 |
| Nadm. višina | 1,130 m |
| Prebivalstvo (1. januar 2025)[1] | |
| • Skupno | 3.928 |
| • Gostota | 47 preb./km2 |
| Spletna stran | www |
Vegadeo (eonavsko A Veiga aˈβej.ɣa) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v zahodni Asturiji, na meji Galicije, približno 125 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na Castropol, na jugu na Villanuevo de Oscos ter na jugozahodu na Taramundi in San Tirso de Abres. V Galiciji na zahodu meji na Trabado in na severu na Ribadeo. V občini govorijo eonavščino ali galicijsko asturijščino, ki je različica galicijskega jezika v Asturiji.[2] 2016 je samouprava občine izjavila, da bo tudi uradno uporabila eonavski jezik.[3]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Zemljepisno ime Vegadeo je nastalo iz besedne zveze la vega del Eo (ravnina reke Eo). Nekoč se je imenovala Vega de Ribadeo, ki so jo 1916 spremenili na prošnjo občanov Vegadeo.[4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V La Bobii so odkrili gomilni grobišči, v La Corredoiri pa dolmen.[5] V starem veku so galicijska keltska plemena živela na ozemlju (Egobari, Kibarki in Albioni).[5] V občini je obstajalo devet gradišč[5] kulture Castro: v Penzolu, Piantónu, Meredu, Montoutu, Castromouránu, Viladeyeju in dve v Abresu.[6][7][8][9]
V zgodnjem srednjem veku je samostan v Lugu v Galiciji posedoval ozemlje, dokler ga niso predali stolni cerkvi v Oviedu in samostanu sv. Štefana v Piantónu.[10] 1154 ga je Alfonz VII. Leonski spet daroval Lugu.[5] 1280 je Reboledo dobil mestno listino, čeprav je ostal pod cerkveno oblastjo Castropola do časa Filipa II. Španskega, ki je 1579 izlastil cerkvena zemljišča tudi v današnjem Vegadeu.[5] Vegadeo je 1584 odkupil pravice, da bi lahko nastal podobčina pod oblastjo Castropola,[5] središče pa je imel v Reboredu.[10] Tako se je Vegadeo lahko razvijal, kar je pospešilo blagostanje občanov. Razvoj je bil najbolj očiten v 18. stoletju, ko sta vzcveteli obrt in trgovina zaradi bližine castropolskega pristanišča. V 16. stoletju se je naselilo veliko baskovskih kovačev v Vegadeo, kar je pospešilo razvoj železarstva.
Vegadeo se je dejavno udeležil španske vojne za neodvisnost proti Francozm. V občini so ustanovili začasno orožarno, ki je oskrbovala asturijske odpornike z vojaško opremo.[10] Mestni svetniki Castropola so začasno premestili svoje središče v Vego de Ribadeo, ki se je nato 1836 osmasvojil.[5]
Središče občine je bilo prvič v Piantónu, nato so ga 1851 premestili v Vegadeo. Piantón je ohranil do danes pomen v cerkveno-pobožnem življenju občine. Izseljevanja v Ameriko niso se izognila niti Vegadea. Izseljenci iz občine so se preselili predvsem v Argentino, Kubo in Kolumbijo. S pomočjo izseljencev je bilo zgrajeno mnogo novih stavb v občini, ki so danes del stavbene kulturne dediščine.[11]
Zadnjih devetdeset letih je Vegadeo izgubil polovico svojega prebivalstva.
Geografija
[uredi | uredi kodo].JPG)
Občina se nahaja ob reki Eo, ki jo razmejuje od Galicije. Vegadeo je lahko ponosen na naravne lepote, med drugim na edinstven močvirski svet ob reki Eo in mokrotne travnike,[12] kjer domujejo različne vrste rastlin.[12] Kraj je gnezdišče veliko različnih ptic[12] kot ptic selivk.
Poleg reke Eo sta še pomembni reki Suarón in Monjardín.[12] Relief se deli na nizke gore in ozke doline.[12]
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Skoraj polovica delazmožnih prebivalcev občina je zaposlena v storitvenem sektorju ter tretjina v kmetijstvu in živinoreji.[12] Ostali delujejo v majhnih industrijskih panogah kot lesena industrija.[12] Rastoča panoga je tudi trgovina.[12]
Kultura
[uredi | uredi kodo].jpg)
Župnijsko cerkev v Vegadeu so zgradili v historičnem slogu v 19. stoletju. Tudi v Meredu je župnijska cerkev iz 1903. Cerkev sv. Štefana je bila zgrajena v 12. stoletju, ampak so jo večkrat preoblikovali v 16., 17. in 18. stoletju. Bila je nekoč v lasti hospitalnega reda svetega Janeza Jeruzalemskega. Župnijska cerkev v Paramiosu je bila zgrajena tudi v 12. stoletju, vendar so jo preoblikovali v 16. in 18. stoletju. Župnijsko cerkev v Abresu so obnovili 1774 v baročnem slogu.
Mestna hiša v Vegadeu je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Na trgu mestne hiše je vodomet iz 1881, ki je obdan z litoželezno ograjo
Na bregu reke Suarón je stara stavba usnjarne iz 1823.
1903 so postavili na trgu Medalon orkestrski paviljon, ki so ga financirali iz zaslužkov izseljencev.
V Piantónu je stari kamniti most iz rimljanskega obdobja, poleg ruševin stolpa Ron.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ National Statistics Institute (13 December 2025). "Municipal Register of Spain of 2025"
- ↑ »Vegadeo«. Zaguana (v angleščini). Pridobljeno 7. oktobra 2026.
- ↑ Pardo, Miguel (13. januar 2016). »O concello asturiano da Veiga declara oficial o galego no seu municipio«. Praza (v galicijščini). Pridobljeno 7. oktobra 2026.
- ↑ »A Veiga«. Toponimia Asturiana (v španščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2023. Pridobljeno 7. oktobra 2026.
- 1 2 3 4 5 6 7 »Historia«. Ayuntamiento de Vegadeo (v španščini). Pridobljeno 7. oktobra 2026.
- ↑ »A Pedreira de Balbón«. Arqueo Astur (v španščini). Pridobljeno 7. oktobra 2026.
- ↑ »El Castro de Molexón«. Arqueo Astur (v španščini). Pridobljeno 7. oktobra 2026.
- ↑ »O Castro de A Veiga«. Arqueo Astur (v španščini). Pridobljeno 7. oktobra 2026.
- ↑ »Pico del Castro de Vixande«. Arqueo Astur (v španščini). Pridobljeno 7. oktobra 2026.
- 1 2 3 »Historia de Vegadeo«. Vivir Asturias (v španščini). Pridobljeno 7. oktobra 2026.
- ↑ »Palacios y casonas«. Ayuntamiento de Vegadeo (v španščini). Pridobljeno 7. oktobra 2026.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 »Geografía de Vegadeo«. Vivir Asturias (v španščini). Pridobljeno 7. oktobra 2026.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Geografsko | |
