Castropol
Castropol Castripol | |
|---|---|
Občina | |
 | |
 Zastava  Grb | |
.svg)  Castropol Lega v Španiji | |
| Koordinati: 43°31′40″N 7°01′48″W / 43.52778°N 7.03000°W | |
| Država |  Španija |
| Avtonomna skupnost | Asturija |
| comarca | Eo-Navia |
| Upravljanje | |
| • Župan | Francisco Javier Vinjoy Valea (Španska socialistična delavska stranka) |
| Površina | |
| • Skupno | 125,77 km2 |
| Nadm. višina | 31 m |
| Prebivalstvo (1. januar 2025)[1] | |
| • Skupno | 3.202 |
| • Gostota | 25 preb./km2 |
| Spletna stran | www |
Castropol (španska izgovarjava: [kastɾoˈpol], eonavsko Castripol, kas̪.t̪ɾiˈpol) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na severnem delu zahodne Asturije, na obali Kantabrijskega morja, približno 137 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na Ribadeo (v Galiciji), na severu na Kantabrijsko morje, na jugu na Vegadeo, na jugovzhodu na Villanuevo de Oscos in Boal, na zahodu na El Franco in na severovzhodu na Tapio de Casariego.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Najstarejše arheološke najdbe so iz časa Acheulske kulture paleolitika, ki so jih odkrili v občini. V bronasti in železni dobi je kultura Castro postavila utrjena naselja v Villadúnu, Punti del Corno, Osu Castros, Piñeri ipd. V starem veku je keltsko pleme Lugo obvladovalo območje, ki je izviralo iz današnje Galicije.[2]
Rimski osvajalci so začeli z rudarstvom, med drugim so pridobivali zlato. V srednjem veku so v občini ustanovili samostan Taule, hkrati je imel velika zemljišča na območju tudi pomemben samostan San Juan de Coriasi.
Škof Luga je imel veliko ozemeljskih sporov s prelatom v Oviedu. V 13. stoletju je leonski kralj Alfonz VII. rešil vprašanje tako, da je predal zemljišča oviedskega prelata v Galiciji škofiji v Lugo, medtem ko je prelat dobil pokrajino med rekama Eo in Navia. Verjetno na koncu stoletja so ustanovili mesto Castropol v občini, ki je potem postalo gospodarsko in administracijsko središče ozemlja med rekama Eo in Navia ter imelo trške pravice.[2]
V 18. stoletju so Angleži opustošili mesto in pobrali dajatve.[2] V španski vojni za neodvisnost je bilo tukaj središče asturijske hunte, ki se je uprla francoskim osvajalcem.[2]
V 19. stoletju so bile v mestu velike prezidave, ki so preoblikovale srednjeveško podobo. Takrat se je središče občine začasno preselilo iz Castropola v Vegadeo.
Castropol je pozdravljal razglasitev Druge španske republike, vendar je v občin kmalu izbruhnilo nasilje, ki so ga začeli socialisti, kar je zelo razburilo prebivalce. Oktobrska asturijska revolucija 1934 je hudo vplivala na življenje občine, kar je še bolj zaostrilo nasprotje med rojalisti in republikanci. Takrat so umorili med drugim castropolskega podžupana Melquíadesa Álvareza.
V španski državljanski vojni je imelo mesto najslabši položaj, ker je bilo najprej pod oblastjo republikancev, ki so tudi naredili več zlorab in umorov. Nato so nacionalisti iz Galicije zavzeli Castropol in bili še hujša oblast. Falangisti so zagrešili množične umore v Castropolu in Figuerasu. V Arnau so vzpostavili koncentracijsko taborišče.[3]
Po državljanski vojni je število prebivalstva občine upadlo za 20 %, medtem ko se je prebivalstvo Vegadea in Ribadea povečalo.
V občini je danes visoko število rojstev, kar lahko uravnovesi staranje prebivalstva.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Castropol je središče commarce Eo-Navia, zato je tudi pomembno prometno vozlišče med Asturijo in Galicijo.[4]
Osnovna geološka podlaga, ki jo v glavnem sestavljata apnenec in peščenjak – z vrhom Pico Filso de la Bobia (1197 m) kot najvišjo točko –, je značilna za celotno obalno območje, za katerega so značilni strmi klifi, zalivi, travniki in gozdovi. Občina leži ob izlivu reke Eo v Biskajski zaliv; v španščini se ta estuarij imenuje Ría de Eo. Občina na jugu meji na gorovje Sierra de la Bobia, ki loči porečje rek Eo in Navia, kjer je galicijska meja.
Podnebje
[uredi | uredi kodo]Po zaslugi Zalivskega toka na tem območju vlada podnebje, ki je blizu sredozemskemu, s toplimi poletji in milimi zimami, čeprav se lahko spomladi in jeseni pojavijo razmeroma močna neurja.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]V občini delujejo ladjedelnice podjetja Gondán,[5] ki ima delnice tudi v Barresu in Berbesi. Pri rečnih ustjih lovijo ostrige in školjke.
Kultura
[uredi | uredi kodo]
Občina je bogata s cerkvenimi in meščanskimi stavbami.
Kapelo Marije Device so postavili po velikem požaru 1587, ko je mesto trpelo velike škode.
Cerkev apostola sv. Jakoba so gradili na koncu 16. stoletju in so jo dopolnili z zvonikom v 19. stoletju.
Palačo Valledor so gradili v 16. stoletju in so jo dopolnili s kapelo v 18. stoletju.
Vila Rosita je bila izgrajena v več fazah. Končno podobo je dobila v 20. stoletju.
Spomenik Fernanda Villamila, ki je zasluga Cipriana Folguerasa, alegorično predstavi življenje in odnos do doma mornarjev.
Pardo Donlebún je palača, ki je bila zgrajena v 16. stoletju.
Stavba hotela Peñalba je značilen primer umetnostnega sloga art nouveau.
25. julija imajo v Castropolu praznik apostola Jakoba.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ National Statistics Institute (13 December 2025). "Municipal Register of Spain of 2025"
- 1 2 3 4 »Historia«. Castropol (v španščini). Pridobljeno 13. septembra 2026.
- ↑ »Fosas comunes en Castropol«. RTVE (v španščini). Pridobljeno 13. septembra 2026.
- ↑ »Castropol«. Asturias (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2026.
- ↑ »El desarrollo económico de Castropol, ligado al estuario del Eo«. Radiotelevisión del Principado de Asturias (v španščini). 19. marec 2019. Pridobljeno 13. septembra 2026.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
