Coaña

Coaña Cuaña
Občina
Zastava Grb
Coaña Lega v Španiji
Koordinati: 43°30′52″N 6°45′04″W
Država	Spain
Avtonomna skupnost	Asturija
comarca	Eo-Navia
Upravljanje
• Župan	Rosana González (Ljudska stranka)
Površina
• Skupno	65,80 km2
Nadm. višina	834 m
Prebivalstvo  (1. januar 2025)
• Skupno	3.321
• Gostota	50 preb./km2
Spletna stran	ayuntamientodecoana.com

Coaña (španska izgovarjava: [koˈa.ña], eonavsko Cuaña, ˈkwa.ɲa, asturijska izgovorjava: [kuˈa.ɲa]) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na severnem delu zahodne Asturije, na obali Kantabrijskega morja, približno 107 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na El Franco, na severu na Kantabrijsko morje, na jugozahodu na Boal, na jugovzhodu na Villayón in na severovzhodu na Navio.

Zgodovina

Ostanki naselja kulture Castro v Coañi

Najstarejše arheološke najdbe so odkrili iz obdobja kulture Castro. To so ostanki utrjenih naselij. Največ jih je v Coañi in Mohíasu.

Srednjeveške listine omenjajo samostan v Cartaviu in palačo Aguilar ter njune stike s stolnico v Oviedu. Napisi v samostanu iz leta 970 pričajo, da so ozemlje darovali stolni cerkvi. Drugi samostan je bil ustanovljen v Coriasu.

V 12. in 13. stoletju je stolna cerkev dobila vse ozemlje med rekama Eo in Navia v zameno za galicijska zemljišča, ki jih je dobila škofija v Lugu. Takratno središče občine je bilo v Revoledu, ki danes pripada občini Castropol.

Do 16. stoletja je bila občina pod oblastjo oviedskega kapitlja, nato je španski kralj Filip II. razlastil cerkvena zemljišča in je postala Coaña samostojna kraljeva občina.

V španski vojni za neodvisnost so občino izropali. Po vojnah se je lahko začel razvoj. Takrat so zidali mestno hišo in železni most nad reko Navia, ki je omogočal promet med Coaño in Navio.

V španski državljanski vojni so zgradili letališče Jarrio in dve pokrajinski bolnici.

Coaña ni bila industrializirana, zato se je od 19. stoletja najprej veliko ljudi izseljevalo na Kubo in v Argentino, pozneje od sredi 20. stoletja v druge evropske države, predvsem v Nemčijo, Francijo in Švico.

Geografija

Obala Puerta de Vega

Relief

Geološka podlaga – ki jo v glavnem sestavljata apnenec in peščenjak, z vrhom Pico Lebredo (834 m) kot najvišjo točko – je značilna za celotno obalno območje, za katerega so značilni strmi klifi, zalivi, travniki in gozdovi. Med vrhovi v zaledju izstopajo Pico Lebredo (834 m), Pico del Águila, Alto del Moqueiro (756 m) in Pico Vidrosa (641 m).

Vode

Glavna reka je Navia, ki ima dva pritoka Meiro in Palmión. Na meji med Coaño in Villayónom se nahaja akumulacijsko jezero Arbón.

Podnebje

Bližina Zalivskega toka ustvarja podnebje, ki je blizu sredozemskemu; zanj so značilna topla poletja in mile zime, čeprav se lahko spomladi in jeseni pojavijo razmeroma močna neurja. Zaradi takšnega podnebja so v regiji razširjeni evkalipti.

Gospodarstvo

Nekoč cvetoče gospodarstvo, ki se je temeljilo na kmetijstvu in živinoreji, postopoma propada. Danes kmetje pridelujejo predvsem za lastno porabo. Počasno se razvija storitveni sektor, ki zaposlujejo malo več kot 49% prebivalstva.

Znamenitosti

• Castro de Coaña, železnodobno gradišče
• Castro de Mohias, gradišče v Mohiasu
• Santa María de Cartavio, cerkev iz leta 976
• Ostanki samostana v Cartaviu
• V Mohiásu je palača družine Cienfuegos-Jovellanos, ki so jo gradili v 18. stoletju. Posestvo Jardón je primer ljudskega stavbarstva.

Gastronomija

Sir Queso de Abredo proizvajajo v zaselku Abranedo (Abredo), v vasi Folgueras; znan je tudi zunaj španskih meja.

Zunanje povezave

• Huguet Millat, Clara (8. april 2025). »El Castro de Coaña, el gran yacimiento a cielo abierto de Asturias«. National Geographic (v španščini). Pridobljeno 13. septembra 2026.
• Federación Asturiana de Concejos (špansko)
• Guía del Occidente. Coaña (špansko)
• El Espín Arhivirano 2016-10-05 na Wayback Machine. (špansko)