Riosa

Riosa
Občina
Zastava Grb
Riosa Lega v Španiji
Koordinati: 43°12′32″N 5°53′25″W
Država	Španija
Avtonomna skupnost	Asturija
comarca	Oviedo
Upravljanje
• Župan	Roberto Álvarez Fernández (Španska socialistična delavska stranka)
Površina
• Skupno	46,49 km2
Nadm. višina	1,773 m
Prebivalstvo  (1. januar 2025)
• Skupno	1.686
• Gostota	36 preb./km2
Spletna stran	www.ayuntamientoriosa.com

Riosa (španska izgovarjava: [riˈosa], asturijska izgovorjava: [riˈo.sa]) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 22 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na Morcín, na severovzhodu na Mieres, na jugovzhodu na Leno in na jugozahodu na Quirós. Središče občine je v La Vegi.

Zgodovina

Človek je prisoten v tej pokrajini od kovinskih dob. Dva tisoč let pred našim štetjem so že bili bakrovi rudniki na klancih gorovja Aramo, o čemer pričajo najdbe iz okolice Llama. Odkrili so tudi gradišča kulture Castro, kjer so našli tudi ostanke oltarja iz rimljanskega obdobja, kar lahko priča o romanizaciji. Riosa je prvič omenjena iz 857, ko je kralj Ordoñu I. daroval dolino samostanu San Salvadorju, čeprav nekateri strokovnjaki mislijo, da je darovalna listina ponaredek iz 12. stoletja.

Kralj Filip II. Španski je 1536 izlastil samostanska zemljišča. Občani Riose so 17. decembra 1579 odkupili svojo svobodo od kralja, ki je 9. maja 1588 podpisal listino o samostojnosti občine. Takratno središče Riose je bilo v Felgueri. V karlističnih vojnah so uničili arhiv občine.

Večjih sprememb ni bilo v življenju občine, dokler niso odprli prvih premogovnikov, od koder so prevažali premog tovarni orožja Trubia. Med 1900 in 1901 so izgradili železniško progo, nato se je rudarstvo postopoma razvijalo in razširilo. 1880 so premestili središče občine iz Felguere v La Vego. Razmah rudarstva je za seboj prinesel tudi delavska gibanja v Riosi, zato je bila dejavno udeležena asturijske oktobrske revolucije 1934 in španske državljanske vojne.

Geografija

Občina se nahaja na strminastem skalnatem območju v okolici gorovja Sierra del Aramo. Najvišji vrh je Xistras (1773 m). Glavna reka je Riosa (Llamo), ki izvira iz klancev gorovja Aramo in gre iz juga proti severu ter se zliva z rekama Xuncar in Grandiella pri La Vegi. Nato nadaljuje svojo pot pri Morcínu in se zliva v reko Caudal. Pritoki so Raucán, Prunadiella, Las Agüeras in Reimil. Poleti je majhna količina padavin.

Tla je nastala v karbonu. Stalež divjadi je bogat, ker lahko zasledimo tu volke, zajce, divje prašiče, srne, ženete, jazbece, vidre, divje mačke, veverice, orle, jastrebe, sokole ter različne ptice pevke in plazilce. Medved je že izginil iz okolice. Vasi v občini so tesno povezane z gozdovi, kjer rastejo najpogosteje bukev, hrast, kostanj, lešnik, breza, tisa, jesen, javor kot tudi grmi (bodika, borovnica, kopriva ipd.).

Gospodarstvo

Rudarstvo je še danes glavna gospodarska dejavnost, ki jo opravljalo v Canalesu, Piedrafiti, La Esperanzi in Ablanedu. Rudniki so bili najprej državno premoženje, nato so jih prodali podjetjem zaradi povečanih prevoznin.

Kmetijstvo je neznatno. Pridelujejo rž, ječmen, krompir, fižol, peteršilj, lešnik, sadja in koruzo. Krompir, koruza in fižol so predvsem v ohišnicah, medtem ko lešnik ali sadja pridelujejo za prodajo.

Kultura

Gore v okolici ponujajo odličen prostor za kolesarjenje.