Las Regueras
Las Regueras Les Regueres | |
|---|---|
Občina | |
| Koordinati: 43°25′17″N 5°58′24″W / 43.42139°N 5.97333°W | |
| Država | |
| Avtonomna skupnost | Asturija |
| comarca | Oviedo |
| Upravljanje | |
| • Župan | María Isabel Méndez Ramos (Španska socialistična delavska stranka) |
| Površina | |
| • Skupno | 65,85 km2 |
| Nadm. višina | 626 m |
| Prebivalstvo (1. januar 2025)[1] | |
| • Skupno | 1.892 |
| • Gostota | 29 preb./km2 |
| Spletna stran | www |


Las Regueras (španska izgovarjava: [las reˈɣeɾas], asturijsko Les Regueres, asturijska izgovorjava: [le.reˈɣe.ɾes]) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 15 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na jugozahodu meji na Grado, na severu na Candamo in Illas, na severovzhodu na Llanero in jugovzhodu na Oviedu. Središče občine je v Santullanu (asturijsko Santuyanu).[2]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]V imenu občine se nahajaj beseda reguero/regueru, ki pomeni jarek, ker se nahaja na območju veliko potokov.[3][4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Občina je bila naseljena že v paleolitiku, o čemer pričajo najdbe v Valdunu in Sotu. Tudi so odkrili gradišča kulture Castro iz železne dobe v treh krajih. Rimljani so gradili vile in kopališče ter je ohranjeno nekaj njihovih nagrobnih spomenikov. Rimska cesta je šla skozi današnjo občino iz današnje Astorge v Llanero, ki so jo uporabili tudi v 19. stoletju.[5]
V času asturijske kraljevine je škofija v Oviedu dobila zemljišča v občini. Filip II. Španski je 1587 izlastil cerkvena zemljišča, nato je postal Las Regueras samostojna občina.[6]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Tla, ki je nastala v devonu, je sestavljena iz peščenjaka, skrilal laporja in apnenca. Peščenjak je rdeči ali rjavi peščenjak. Prvi je potešen z železovim oksidom. Gorovja ne presežejo nad 600 m.[4] Na južnem delu teče reka Nalón, na jugu pa reka Nora, ki je meja med Las Reguerasem in Oviedom.[4] Ker občina ni daleč od Kantabrijskega morja, zato je podnebje zmerno in zelo soparno s pogostimi meglami in močnimi sunki vetra.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Gospodarstvo se temelji na kmetijstvu in živinoreji. Panoga zaposluje skoraj 72 % prebivalstva. V občini so večinoma male kmetije, kjer vzrejajo holštajnsko pasmo za mleko. Sekundarni sektor zaposluje komaj 3 % prebivalstva, poleg tega veliko delavcev v tem sektorju deluje ne v občini, ampak v Oviedu, Avilésu ali Gijónu. Počasno se razvija stvoritveni sektor (turizem in trgovina), ki je najbolj razvit predvsem v Santullanu.
Kultura
[uredi | uredi kodo]- Cerkev sv. Petra (zgrajena v 9. stoletju v predromanskem slogu)
- Cerkev Marije Device v Valseri (zgrajena v romanskem slogu)
- Palače iz 16. in 19. stoletja
- Mlini na rekah Soto in Andallón
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ National Statistics Institute (13 December 2025). "Municipal Register of Spain of 2025"
- ↑ »Santullano«. Vivir Asturias (v španščini). Pridobljeno 24. septembra 2026.
- ↑ »Toponimia asturiana: etimologías: pueblos, montes, brañas...«. Xuliocs (v španščini). Pridobljeno 24. septembra 2026.
- 1 2 3 »Geografía de Las Regueras«. Vivir Asturias (v španščini). Pridobljeno 24. septembra 2026.
- ↑ »Historia«. Ayuntamiento de Las Regueras (v španščini). Pridobljeno 24. septembra 2026.
- ↑ »Historia de Las Regueras«. Vivir Asturias (v španščini). Pridobljeno 24. septembra 2026.