Peñamellera Baja
Peñamellera Baja El Valle Baju de Peñamellera | |
|---|---|
Občina | |
| Koordinati: 43°18′27″N 4°35′12″W / 43.30750°N 4.58667°W | |
| Država | |
| Avtonomna skupnost | Asturija |
| comarca | Vzhodna Asturija |
| Upravljanje | |
| • Župan | José Manuel Fernández Díaz (Ljudska stranka) |
| Površina | |
| • Skupno | 83,85 km2 |
| Nadm. višina | 1,560 m |
| Prebivalstvo (1. januar 2025)[1] | |
| • Skupno | 1.194 |
| • Gostota | 14 preb./km2 |
| Spletna stran | www |

Peñamellera Baja (španska izgovarjava: [peɲameˈʎeɾa ˈbaxa], asturijsko El Valle Altu de Peñamellera, asturijska izgovorjava: [elˈβa.ʎeˌal.tu.ðe.pe.ɲa.meˈʎe.ɾa]) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na vzhodnem robu vzhodne Asturije, na meji Kantabrije, približno 134 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na Peñamellero Alto, na severozahodu na Llanes, na severovzhodu na Ribadedevo in Val de San Vicente (v Kantabriji), na vzhodu na Herrerías (v Kantabriji), na jugovzhodu na Lamasón (v Kantabriji) in na jugu na Tresviso in Peñarrubio (v Kantabriji). Središče občine je v Panesu.[2] Peñamellera Alta in Peñamellera Baja sta se 1869 ločili.[3] Med 1230 in 1833 sta obe občini pripadali Kantabriji.[4][5]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V jami La Loja (asturijsko La Loxa) v Panesu so odkrili različna kamnita orodja iz paleolitika.[3] 1032 je Bermudo III. Leonski zamenjal Peñamellero Bajo in Peñamellero Alto za druga zemljišča z grofi Piniola in Aldonze. Ferdinand II. Leonski je 1230 priključil obe današnji občini h Kantabriji, nato je 1340 Alfonz XI. Kastilijski daroval ustanovno listino s pravicami Peñamelleri. V poznejših stoletjih je Peñamellera pripadala upravni enoti Burgosa, med 1514 in 1522 pa je bila del občine San Vicente de la Barquera v Kantabriji. 1833 so nazaj priključili Peñamellero in Ribadedevo k Asturiji. 1869 se je Peñamellera Baja ločila kot samostojna občina. 1890 je bilo središče občine premeščeno iz Abándamesa v Panes.[5] Na koncu 19. in začetku 20. stoletja se je veliko mladih ljudi izseljevalo iz občine v Ameriko. Izseljenci niso pozabili svojih rojakov, ker so jim nakazali en del zaslužkov. Tako so bile zgrajene meščanske hiše (ki se imenujejo v Asturiji indijanske hiše), ki so danes del stavbene kulturne dediščine.[3][6] V španski državljanski vojni je nemška Legija Kondor bombardirala Peñamellero Bajo, ki so jo potem 9. septembra 1937 zasedle nacionalistične čete Francisca Franca, ki so vkorakale iz Navare v Kantabrijo in Asturijo. 1930 je imela občina še skoraj pet tisoč prebivalcev. Od takrat je število prebivalstva v veliki meri upadlo.
Geografija
[uredi | uredi kodo]
Območje občine deloma pripada Narodnemu parku Sierra del Cuera.[7]To gorovje se nahaja na severnem delu Peñamellere Baje. Na jugu je Picos de Europa in gorovje Andara. Najvišji vrh je Cueto de la Cerralosa (1563 m).[8] V dolini je več sotesk, kjer izvirajo nekatere reke kot Deva ali Cares (ti sta glavni reki občine[6]). Reke so bogate s postrvmi in lososi[3] ter se pojavi v vodah tudi vidra.[6] Najbolj znana soteska je La Hermida, ki je sestavljena iz kraškega apnenca.[8] 40 % površine je gozd.[3] Značilna drevesa so hrast, kostanj, murva, bukev, lešnik in bodika.[6][8] Dva največjiva gozda sta La Sauceda de Buelles in Argayu.[8] Tudi je omembe vreden hrastov gaj San Esteban de Cuña.[8] Podnebje je zmerno. Zime so mile, najhladnejši mesec je februar, medtem ko je v avgustu najbolj vroče vreme.[8] Tla je sestavljena iz paleozoične snovi, ki se je nabirala pred 300 milijon leti.[8]
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Temelj gospodarstva je živinoreja, ki zaposluje več kot 46 % prebivalstva. 60 % orne površine koristijo za živinorejo, kjer vzgajajo večinoma govedo, vendar imajo tudi konje, koze in ovce. Zaposlenost v gradbeni industriji je več kot 16 %. Pomen turizma se postopoma poveča in zaposluje 37 % prebivalstva.
Kultura
[uredi | uredi kodo]- Cerkev Sv. Vincencija v Panesu (zgrajena v 13. stoletju v romanskem slogu)
- Cerkev Sv. Janeza v Ciliergu (zgrajena v 13. stoletju v romanskem slogu)[3]
- Cerkev Sv. Janeza v Alievi (zgrajena v romanskem slogu)
- Svetišče Naše gospe v Espioñi (zgrajena v gotskem slogu)
- Palača La Cajiga v Abándamesu (iz 17. stoletja)
- Palača Palenque v Abándamesu (iz 17. stoletja)
- Dvorci in kurije[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ National Statistics Institute (13 December 2025). "Municipal Register of Spain of 2025"
- ↑ »Peñamellera Baja«. Federación Asturiana de Concejos (v španščini). Pridobljeno 22. septembra 2026.
- 1 2 3 4 5 6 7 »Historia«. Ayuntamiento de Peñamellera Alta (v španščini). Pridobljeno 22. septembra 2026.
- ↑ Echever, José Manuel (12. marec 2020). »Peñamellera Alta y sus caminos llenos de historia«. SER (v španščini). Pridobljeno 22. septembra 2026.
- 1 2 »Historia de Peñamellera Baja«. Vivir Asturias (v španščini). Pridobljeno 22. septembra 2026.
- 1 2 3 4 »Peñamellera Baja«. Peñamellera Baja (v španščini). Pridobljeno 22. septembra 2026.
- ↑ »Red Ambiental de Asturias«. Medio Ambiente – Principado de Asturias (v španščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2022. Pridobljeno 22. septembra 2026.
- 1 2 3 4 5 6 7 »Geografía de Peñamellera Baja«. Vivir Asturias (v španščini). Pridobljeno 22. septembra 2026.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Menéndez, Mario; Corchón, María Soledad, ur. (2014). Cien años de arte rupestre paleolítico (v španščini). Salamanca: Ediciones Universidad de Salamanca. ISBN 978-84-9012-480-2.