Pojdi na vsebino

Čuvašija

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Čuvašija

Чӑваш Республики — Чӑваш Ен (čuvaško)
Чувашская Республика — Чувашия (rusko)
Republika
Zastava Republika Čuvašija
Zastava
Grb Republika Čuvašija
Grb
Himna: Чӑваш Республикин патшалӑх гимнӗ
Çăvaş Respublikin patşalăh gimnĕ (čuvaščina)
"Himna Republike Čuvašija"[1]
Lega Republika Čuvašija
Republika Čuvašija se nahaja v Rusija
Republika Čuvašija
Republika Čuvašija
Koordinati: 55°33′N 47°06′E / 55.550°N 47.100°E / 55.550; 47.100
RepublikaRusija
Federalno okrožje[2]Privolško
Ekonomska regija[3]Volško-vjatska
Glavno mestoČeboksari[4]
Upravljanje
 • VrstaDržavni svet[5]
 • Predsednik[6]Oleg Nikolajev[7]
Površina
 • Skupaj18.343 km2
Prebivalstvo
 (popis 2021)[8]
 • Skupaj1.186.909
 • Rang39.
 • Gostota65 preb./km2
 • Urbano
63,9%
 • Ruralno
36,1%
Časovni pasUTC+3 (MSK+2[9])
Koda ISO 3166RU-CU
Avtomobilska oznaka21, 121
Uradni jezikičuvaščina[10] • ruščina[11]
Spletna strancap.ru

Čuvašija (uradno Republika Čuvašija)[a] je avtonomna republika Ruske federacije v Privolškem federalnem okrožju. Na zahodu meji z Niženovgorodsko oblastjo, na severu z republiko Marij Elom, na vzhodu z republiko Mordvinijo in na jugu z Uljanovsko oblastjo. Ustanovljena je bila 24. junija 1920. Glavno mesto republike je mesto Čeboksari. Po popisu prebivalstva leta 2010 je bilo njeno prebivalstvo 1.251.619.[12] Je domovina Čuvašev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Republika Čuvašija se nahaja v osrednjem delu evropske Rusije, v središču Volško-vjatske ekonomske regije, večinoma zahodno od reke Volge, v Volškem višavju. Na zahodu meji na Niženovgorodsko oblast, na severu na republiko Marij El, na vzhodu in jugovzhodu na republiko Tatarstan, na jugozahodu na republiko Mordovijo in na jugu na Uljanovsko oblast.

V republiki je več kot dva tisoč rek – med največjimi so Volga, Sura in Civil – ter okoli štiristo jezer. Del akumulacijskih jezer v dolini reke Volge leži na severu republike, reka Sura pa teče proti Volgi vzdolž večjega dela zahodne meje republike.

Podnebje je zmerno celinsko, s povprečnimi temperaturami od −13 °C v januarju do +19 °C v juliju. Letna količina padavin se giblje med 450 in 700 milimetri, vendar se od leta do leta precej razlikuje. Naravni viri vključujejo sadro, pesek, glino, nahajališča sapropela, fosforita in šote. Obstajajo nahajališča nafte in zemeljskega plina, vendar njihovo izkoriščanje še ni doseglo komercialne ravni. Gozdovi, ki so večinoma na jugu ob reki Suri, pokrivajo približno 30% ozemlja.[13]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid Čuvaške republike

Predniki Čuvašev so bili Prabolgari in Sabiri, onogursko-turška plemena, ki so v 5. do 8. stoletju živela na Severnem Kavkazu. V 7. in 8. stoletju se je del Bolgarov preselil na Balkan, kjer so skupaj z južnimi Slovani ustanovili državo, iz katere se je razvila današnja Bolgarija. Drugi del se je preselil v območje srednje Volge (glej Volška Bolgarija), kjer je bolgarsko prebivalstvo, ki ni sprejelo islama, postopoma oblikovalo čuvaški narod.[13]

Med mongolsko invazijo na Volško Bolgarijo so se stepski Sabiri umaknili proti severu, kjer so živela plemena Povolških Fincev, kot so Mordvinci in Marijci. Čuvaši verjamejo, da izvirajo iz teh Sabirov, ki so se sčasoma pomešali z Marijci. Leta 1242 so postali vazali Zlate horde. Kasnejši mongolski in tatarski vladarji se niso vmešavali v njihovo vsakdanje življenje, dokler so vsako leto plačevali davek Saraju. Ko je Zlata horda začela slabeti, so oblast nad tem območjem skušali prevzeti murze Nokartski tatarov.

Med osvajalno vojno Ivana Groznega proti Kazanskemu kanatu, sta avgusta 1552 čuvaški knez Orsaj in marijski knez Akpar Tokari v mestu Alatir ob reki Suri prisegla zvestobo Moskovski veliki kneževini. Med letoma 1650 in 1850 je Ruska pravoslavna cerkev pošiljala misijonarje, ki so govorili čuvaško, da bi Čuvaše spreobrnili v pravoslavno vero. Ti misijonarji so tudi pomagali razviti pisano obliko čuvaškega jezika. Večina Čuvašev, ki so ostali na tem območju, je sprejela pravoslavno krščanstvo, nekateri pa so ostali pogani.

15. maja 1917 so se Čuvaši pridružili gibanju Idel-Ural. Decembra istega leta so sodelovali pri ustanovitvi kratkotrajne države Idel-Ural, potem ko so se s tatarskimi predstavniki dogovorili, da bo vzhodna meja Čuvašije potekala na reki Svijagi. Med letoma 1918 in 1919 je območje zajela ruska državljanska vojna, ki se je končala z zmago boljševikov. Da bi si pridobil podporo lokalnega prebivalstva, je Lenin ukazal ustanovitev čuvaške države znotraj Ruske SFSR. 24. junija 1920 je bila ustanovljena Čuvaška avtonomna oblast, ki se je aprila 1925 preoblikovala v Čuvaško ASSR.

Politika

[uredi | uredi kodo]
Sedež vlade Čuvaške republike

Do leta 2012 je imela Čuvaška republika uradni status države. V ustavi Čuvašije (različica 6 z dne 13. septembra 2011 št. 46) je bilo zapisano: »Čuvaška republika je republika (država) v sestavi Ruske federacije.«

V sovjetskem obdobju je bila najvišja oblast v republiki razdeljena med tri osebe: prvega sekretarja čuvaškega komiteja Komunistične partije (ki je imel v resnici največjo oblast), predsednika sovjeta (zakonodajna oblast) in predsednika izvršnega odbora republike (izvršilna oblast). Po letu 1991 je Komunistična partija izgubila vso oblast. Upravljanje republike je prevzel vodja republiške uprave, kasneje pa guverner, ki je bil imenovan ali izvoljen, skupaj z izvoljenim regionalnim parlamentom.

Ustava Republike Čuvašije je temeljni zakon regije. Državni svet Republike Čuvašije je stalni regionalni zakonodajni (predstavniški) organ republike. Najvišji izvršni organ je vlada republike, ki vključuje teritorialne izvršne organe, kot so okrožne uprave, odbori in komisije, ki skrbijo za razvoj in vsakodnevno delovanje.

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Nekrščeni Čuvaši leta 1870
Krščeni Čuvaši leta 1870

Čeprav republika ni velika, spada med bolj gosto poseljene regije v Ruski federaciji.[navedi vir] Število prebivalcev glede na leto popisa: 1,251,619 (2010 Census);[12] 1,313,754 (2002 Census);[14] 1,336,066 (1989 Census).[15]

Glavno in največje mesto Čuvašije je Čeboksari, ki je imel leta 2010 približno 464.000 prebivalcev. Mesto leži večinoma na južnem bregu reke Volge v severnem delu republike. V drugi polovici 20. stoletja je bil dodan tudi del na severnem bregu. Čeboksari leži približno 650 kilometrov vzhodno od Moskve. Nedaleč proti vzhodu leži drugo največje mesto, Novočeboksarsk, ki je imel leta 2010 okoli 124.000 prebivalcev.

Etnične skupine

[uredi | uredi kodo]

Po popisu prebivalstva iz leta 2021 Čuvaši predstavljajo 63,7% prebivalstva republike. Druge skupine so Rusi (30,7%), Tatari (2,7%), Mordvinci (0,7%) in številne manjše skupine, vendar vsaka predstavlja manj kot 0,5 % prebivalstva.[16]

Etnične
skupine		 Popis 1926 Popis 1939 Popis 1959 Popis 1970 Popis 1979 Popis 1989 Popis 2002 Popis 2010[12] Popis 2021[16]
Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število % Število %
Čuvaši 667.695 74,6% 777.202 72,2% 770.351 70,2% 856.246 70,0% 887.738 68,4% 906.922 67,8% 889.268 67,7% 814.750 67,7% 684.930 63,7%
Rusi 178.890 20,0% 241.386 22,4% 263.692 24,0% 299.241 24,5% 338.150 26,0% 357.120 26,7% 348.515 26,5% 323.274 26,9% 329.991 30,7%
Tatari 22.635 2,5% 29.007 2,7% 31.357 2,9% 36.217 3,0% 37.573 2,9% 35.689 2,7% 36.379 2,8% 34.214 2,8% 29.092 2,7%
Mordvini 23.958 2,7% 22.512 2,1% 23.863 2,2% 21.041 1,7% 20.276 1,6% 18.686 1,4% 15.993 1,2% 13.014 1,1% 7.707 0,7%
Drugi 1.301 0,1% 6.703 0,6% 8.596 0,7% 10.930 0,9% 14.874 1,3% 19.606 1,4% 23.599 1,8% 18.298 1,6% 23.085 2,2%
1 112.104 ljudje so bili registrirani iz uradnih zbirk in niso imeli priložnosti, da se opredelijo o etnični pripadnosti. Ocenjuje se, da je delež etničnih skupin v tej skupini enak kot v skupini, ki se je opredelila.[17]

Religija

[uredi | uredi kodo]
Religija v Čuvašiji (2012, Sreda Arena Atlas)[18][19]
Puski pravoslavci
  
 64.7%
Drugi pravoslavci
  
 4.2%
Drugi kristjani
  
 2.7%
Islam
  
 3.5%
Staroverstvo in druga avtohtona verovanja
  
 1.2%
Duhovni, vendar brez vere
  
 14.2%
Ateizem in brezverstvo
  
 7.7%
Drugo ali neopredeljeno
  
 1.8%

Po raziskavi iz leta 2012,[18] se 64,7% prebivalcev Čuvašije opredeljuje za pripadnike Ruske pravoslavne cerkve. Približno 4% je pravoslavnih kristjanov, vendar niso člani cerkve. Okoli 3% prebivalcev (večinoma Tatari) so muslimani, 3% pa je kristjanov brez cerkvene pripadnosti. Približno 1% pa sledi tradicionalni čuvaški veri. Poleg tega se 24% prebivalstva opredeljuje kot »duhovne, vendar brez vere«, 1% je ateistov, 2,3% pa pripada drugim religijam ali na vprašanje ni odgovorilo.[18]

Veronauk je v šolah obvezen. Približno 76,9% je vključenih na ortodoksne študije, 16% na sekularne študije, 15,7% na študij svetovnih religij in 1,4% na islamske študije.[20]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ rusko Чувашия, latinizirano: Čuvašija, IPA: [tɕʊˈvaʂɨjə]; čuvaško Чӑваш Ен, latinizirano: Çăvaş Yen, IPA: [tɕə̹̆ˈʋaʂ jɛn]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Zkon #12
  2. ↑ Президент Российской Федерации. Указ №849 от 13 мая 2000 г. «О полномочном представителе Президента Российской Федерации в федеральном округе». Вступил в силу 13 мая 2000 г. Опубликован: "Собрание законодательства РФ", No. 20, ст. 2112, 15 мая 2000 г. (President of the Russian Federation. Decree #849 of May 13, 2000 On the Plenipotentiary Representative of the President of the Russian Federation in a Federal District. Effective as of May 13, 2000.).
  3. ↑ Госстандарт Российской Федерации. №ОК 024-95 27 декабря 1995 г. «Общероссийский классификатор экономических регионов. 2. Экономические районы», в ред. Изменения №5/2001 ОКЭР. (Gosstandart of the Russian Federation. #OK 024-95 December 27, 1995 Russian Classification of Economic Regions. 2. Economic Regions, as amended by the Amendment #5/2001 OKER. ).
  4. ↑ Ustava Republike Čuvašija, Člen 67.2
  5. ↑ Ustava Republike Čuvašija, Člen 77
  6. ↑ Ustava Republike Čuvašija, Člen 68
  7. ↑ »Putin dismissed the head of Chuvashia, Mikhail Ignatiev, in connection with a loss of confidence«. NewsRU (v ruščini). 29. januar 2020. Pridobljeno 29. januarja 2020.
  8. ↑ »Оценка численности постоянного населения по субъектам Российской Федерации«. Zvezna državna statistična služba. Pridobljeno 1. septembra 2022.
  9. ↑ "Об исчислении времени". Официальный интернет-портал правовой информации (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 22. junija 2020. Pridobljeno 19. januarja 2019.
  10. ↑ Ustava Republike Čuvašija, Člen 8
  11. ↑ Uradni jezik v vsej Ruski federaciji glede na Člen 68,1 of the Ustava Rusije.
  12. 1 2 3 Ruska zvezna državna statistična služba (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010] (v ruščini). Ruska zvezna državna statistična služba.
  13. 1 2 Steven Brown and Olin Lagon (junij 2001). »Economic Overview of the Republic of Chuvashia«. United States Peace Corps Business Development Volunteers in Chuvashia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. julija 2005. Pridobljeno 9. avgusta 2008.
  14. ↑ Ruska zvezna državna statistična služba (21. maj 2004). »Численность населения России, субъектов Российской Федерации в составе федеральных округов, районов, городских поселений, сельских населённых пунктов – районных центров и сельских населённых пунктов с населением 3 тысячи и более человек« [Prebivalstvo Rusije, njena federalna okrožja, federalni subjekti, okrožja, urbana naselja, ruralna naselja — administrativni centri in ruralna naselja s populacijo, večjo kot 3000] (XLS). Всероссийская перепись населения 2002 года [Vseruski narodnostni popis leta 2002 2002] (v ruščini).
  15. ↑ »Всесоюзная перепись населения 1989 г. Численность наличного населения союзных и автономных республик, автономных областей и округов, краёв, областей, районов, городских поселений и сёл-райцентров« [Vseunijski popis leta 1989: Sedanje prebivalstvo Unije in avtonomnih republik, avtonomnih oblasti in avtonomnih okrožij, krajev, oblasti, okrožij, urbanih naselij in vasim ki služijo kot okrožna upravna središča]. Всесоюзная перепись населения 1989 года [Vseunijski popis prebivalstva leta 1989] (v ruščini). Институт демографии Национального исследовательского университета: Высшая школа экономики [Demografski inštitut Narodne raziskovalne univerze: Višja ekonomska šola]. 1989 – prek Demoscope Weekly.
  16. 1 2 »Национальный состав населения«. Zvezna državna statistična služba. Pridobljeno 30. decembra 2022.
  17. ↑ »Впн-2010«. Arhivirano iz spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 22. decembra 2011.
  18. 1 2 3 "Arena: Atlas of Religions and Nationalities in Russia". Sreda, 2012.
  19. ↑ 2012 Arena Atlas Religion Maps. "Ogonek", № 34 (5243), 27/08/2012. Retrieved 21/04/2017. Archived.
  20. ↑ »Всё больше чувашских школьников предпочитают изучать светскую этику«.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Нестеров, В. А. (1981) [1981]. Населённые пункты Чувашской АССР. 1917–1981 годы: Справочник об административно-территориальном делении (v ruščini). Чувашское книжное издательство.
  • Государственный Совет Чувашской Республики. 30 ноября 2000 г. «Конституция Чувашской Республики», в ред. Закона №34 от 26 июня 2014 г. «О внесении изменений в главу 7 Конституции Чувашской Республики». Вступил в силу 10 декабря 2000 г. Опубликован: "Республика", №52, 9 декабря 2000 г. (Državni svet Republike Čuvašija. November 30, 2000 Constitution of the Chuvash Republic, as amended by the Law #34 of June 26, 2014 On Amending Chapter 7 of the Constitution of the Chuvash Republic. Effective as of December 10, 2000.).
  • Государственный Совет Чувашской Республики. Закон №12 от 14 июля 1997 г. «О государственных символах Чувашской Республики», в ред. Закона №59 от 30 июля 2013 г. «О внесении изменений в Закон Чувашской Республики "О государственных символах Чувашской Республики"». Вступил в силу со дня официального опубликования. Опубликован: "Чаваш ен", No.30, 26 июля – 2 августа 1997 г. (State Council of the Chuvash Republic. Law #12 of July 14, 1997 On the State Symbols of the Chuvash Republic, as amended by the Law #59 of July 30, 2013 On Amending the Law of the Chuvash Republic "On the State Symbols of the Chuvash Republic". Effective as of the day of the official publication.).
  • Salmin, Anton K. (2020). »The History of the Chuvash People in Ethnographic Facts« (PDF). Journal Tourism Studies & Practices (2: Geplat: Caderno Suplementar): 1–2. ISSN 2316-1493. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. januarja 2024. Pridobljeno 2. maja 2023.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Čuvašija&oldid=6720870«