Pojdi na vsebino

Guangdong

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Guangdong

广东

Kvangtung, Kanton
Provinca
Kantonski stolp
Nanšan, Šenžen
Operna hiša Džuhai
Slapovi Huangmandžai
otok Šjačuan v Tajšanu
Lega Guangdonga v LR Kitajski
Lega Guangdonga v LR Kitajski
Koordinati: 23°24′N 113°30′E / 23.4°N 113.5°E / 23.4; 113.5
DržavaLR Kitajska
Poimenovano po
  • 广 – 'ogromno', 'prostranstvo'
  • 东 – 'vzhod'
Dobesedno »vzhodno od prostranstva«
glavno in največje mestoGuangdžov
Upravne enote
  • 21 prefektur
  • 122 okrožij
  • 1609 mest in podokrožij
Upravljanje
 • VrstaProvinca
 • TeloLjudski kongres province Guangdong
 • Sekretar partijeHuang Kunming
 • GuvernerMeng Fanli
Površina
 • Skupno179.800 km2
Rang15.
Najvišja1.902 m
Prebivalstvo
 (2026)[1]
 • Skupno128.590.000
 • Rang1.
 • Gostota720 preb./km2
DemonimKantonec/ka, Guangdončan/ka[2]
BDP (2025)[3]
 • SkupajCNY 14,58 trilijonov (1.;  US$2,04 trilijonov)
 • Per capitaCNY 113.769 (7.;  US$15.928)
Koda ISO 3166CN-GD
HDI (2023)0,823[4] (6.) – very high
Spletna stranwww.gd.gov.cn Uredite to na Wikipodatkih (kitajsko)
Guangdong
Poenostavljeno kitajsko广东
Tradicionalno kitajsko廣東
Poštna romanizacijaKwangtung
Dobesedni pomen"Vzhodno prostranstvo"
Okrajšava
Poenostavljeno kitajsko粤
Tradicionalno kitajsko粵

Guangdong je obmorska provinca na jugu LR Kitajske, ki leži ob severni obali Južnokitajskega morja;[5] njeno glavno mesto je Guangdžov. S 128,59 milijona prebivalcev (podatek za leto 2026[6] je Guangdong kitajska provinca z najvišjim BDP in največjim številom prebivalcev ter petnajsta največja provinca po površini; hkrati je peta najbolj naseljena in po BDP peta največja upravna enota na svetu.

Gospodarstvo province Guangdong je največje med vsemi upravnimi enotami na provincialni ravni na Kitajskem; leta 2024 je njen BDP znašal 14,16 bilijona juanov (2,0 mrd ameriških dolarjev po nominalni vrednosti), kar predstavlja približno 10,5 odstotka gospodarske proizvodnje celinske Kitajske. Provinca ima raznoliko gospodarstvo in je bila znana kot izhodišče starodavne kitajske pomorske [[svilna pot|svilne poti]g. V njej so proizvodni obrati in poslovni prostori številnih kitajskih in tujih podjetij. Guangdong ima koristi od bližine finančnega središča Hongkong, s katerim meji na jugu. V Guangdžovu poteka tudi največji kitajski sejem uvoza in izvoza, imenovan Kantonski sejem. Gospodarsko območje delte Biserne reke, ki predstavlja kitajsko metropolitansko območje, je središče visokih tehnologij, proizvodnje in mednarodne trgovine. Na tem območju ležita dve izmed štirih najpomembnejših kitajskih mest in hkrati dve mesti na ravni prefekture z najvišjim BDP: Guangdžov in Šenžen (slednji je bil prva posebna gospodarska cona v državi). Obe mesti sodita med najbolj naseljena in najpomembnejša mesta na Kitajskem ter sta prerasli v dve izmed svetovnih velemest z največjim številom prebivalcev in vodilni finančni središči v azijsko-pacifiški regiji.[7]

Guangdong je januarja 2005 prehitel provinci Henan in Šandong ter postal najbolj naseljena kitajska provinca; zabeležili so 79,1 milijona stalnih prebivalcev in 31 milijonov migrantov, ki so v provinci prebivali vsaj šest mesecev v letu;[8] po popisu prebivalstva na Kitajskem leta 2020 je skupno število prebivalcev znašalo 126.012.510, kar predstavlja 8,93 odstotka prebivalstva celinske Kitajske.[9] S tem je provinca postala najbolj naseljena upravna enota prve ravni na svetu zunaj Južne Azije. Veliko večino zgodovinske province upravlja Ljudska republika Kitajska (LRK). Otok Pratas v Južnokitajskem morju spada pod okrožje Cijin v mestu Kaohsiung na Tajvanu (Republika Kitajska); pred kitajsko državljansko vojno je bil otok del province Guangdong.[10][11]

Po združitvi regije Lingnan v času dinastije Čin so se tja priselili ljudje iz osrednje kitajske nižine in oblikovali lokalno kulturo z edinstvenim slogom. Z izseljevanjem prebivalcev Guangdonga so se jeziki (kantonščina, haka in teočev) ter glasba, kulinarika, opera in čajne ceremonije razširili po vsej državi, v Jugovzhodno Azijo in druge dele sveta. Guangdong je tudi rojstni kraj Sun Jatsena, očeta sodobne Kitajske in ustanovitelja Republike Kitajske. V času vladavine vojaških poveljnikov je tam razglasil vojaško vlado. Posebni upravni območji Hongkong in Makav spadata v območje kulturnega vpliva Guangdonga, tamkajšnja kultura pa še vedno močno vpliva na kitajsko prebivalstvo v Singapurju in Maleziji, saj velika večina kitajske diaspore v teh dveh državah izvira prav iz Guangdonga.

Guangdong je tudi ena vodilnih kitajskih provinc na področju raziskav in izobraževanja. V njej deluje 160 visokošolskih ustanov, s čimer se uvršča na prvo mesto v regiji južna osrednja Kitajska in na drugo mesto med vsemi kitajskimi provincami in občinami, takoj za provinco Džjangsu.[12] Leta 2025 sta se dve veliki mesti v provinci po obsegu znanstvenoraziskovalne dejavnosti uvrstili med 20 najboljših mest na svetu (Guangdžov na 6. in Šenžen na 18. mesto).[13]

Ime

[uredi | uredi kodo]

Beseda Guǎng (tradicionalno kitajsko: 廣; poenostavljeno kitajsko: 广) pomeni »širok« ​​ali »prostran« in je povezana s to regijo vse od ustanovitve prefekture Guang leta 226 n. št.[14] Ime Guang izvira iz imena Guangšin (廣信; 广信), postojanke, ustanovljene v času dinastije Han blizu današnjega mesta Vudžov; ime se nanaša na ukaz cesarja Vuja iz dinastije Han, naj »širokogrudno deli naklonjenost in gradi zaupanje«. Guangdong in Guangši skupaj imenujemo »Dva Guanga« (兩廣; 两广; liǎng guǎng). V času dinastije Song sta bila »Dva Guanga« uradno ločena na Guǎngnán Dōnglù ((廣南東路; 广南东路; 'vzhodna pot Guangnan') in Guǎngnán Xīlù (廣南西路; 广南西路; 'zahodna pot Guangnan'), kar se je kasneje skrajšalo v Guǎngdōng Lù (廣東路; 广东路) - pot Guangdong in Guǎngšī Lù (廣西路; 广西路) - pot Guangši.

Beseda Dōng (tradicionalno kitajsko: 東; poenostavljeno kitajsko: 东) pomeni »vzhod«.

V jeziku Iu Mien, ki ga govori etnična manjšina Jao, se provinca imenuje Gongv Dongv.

Izraz Kanton (čeprav etimološko izhaja iz besede Cantão – portugalske transliteracije imena Guangdong) se običajno nanaša na glavno mesto province, Guangdžov.[15][16] Zgodovinsko se je ime Kanton uporabljalo tudi za samo provinco,[17] vendar je bilo pogosto natančneje opredeljeno kot provinca (npr. provinca Kanton)[18] ali pa zapisano kot Kvangtung (v sistemu Wade-Giles) oziroma danes najpogosteje kot Guangdong (v sistemu Pinjin).[19] Prebivalci mesta Guangdžov (Kanton) in njihov jezik se imenujejo »Kantonci«. Zaradi ugleda mesta Kanton in njegovega narečja se izraz »Kantonci« v širšem smislu lahko uporablja tudi za sorodne prebivalce in kitajska narečja zunaj glavnega mesta province.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prazgodovina

[uredi | uredi kodo]

Neolitik se je v delti Biserne reke (珠江三角洲) začel pred 7000 leti; zgodnje obdobje je trajalo približno od leta 7000 do 5000 pred sedanjostjo (oziroma 5050–3050 pr. n. št.), pozno obdobje pa od približno 5000 do 3500 pred sedanjostjo (oziroma 3050–1550 pr. n. št.). Na obalnem območju province Guangdong se je neolitik verjetno razširil z območja srednjega toka reke Jangce (Jiao 2013). V notranjosti province se je neolitik pojavil pred 4600 leti. Za neolitik v severni notranjosti province je značilna kultura Šišja (石峽文化), ki je obstajala med letoma 4600 in 4200 pred sedanjostjo (oziroma 2650–2250 pr. n. št.).[20]

Obdobje cesarstva

[uredi | uredi kodo]

Regijo, ki so jo prvotno naseljevale različne plemenske skupnosti, znane pod kitajskim imenom Baijue (»Sto Jue«), je Kitajska prvič vključila v svoje ozemlje v času dinastije Čin. Z dinastijo Čin se je začela kitajska uprava in z njo tudi zanesljivi zgodovinski zapisi o tem območju. Po ustanovitvi prvega združenega kitajskega cesarstva se je dinastija Čin širila proti jugu in ustanovila poveljstvo Nanhai s središčem v Panjuju, blizu današnjega mesta Guangdžov. V obdobju med padcem dinastije Čin in vladavino cesarja Vuja iz dinastije Han je območje nadzorovalo neodvisno kraljestvo Nanjue. Dinastija Han je province Guangdong in Guangši ter severni Vietnam upravljala kot provinco Džjaodži; ta najjužnejša provinca je služila kot vstopna točka za trgovce z zahoda – vse do Rimskega cesarstva. V času kraljestva Vu (obdobje treh kraljestev) je Guangdong leta 226 n. št. postal samostojna provinca z imenom Guang.[14]

Kanton je bil cvetoče pristaniško mesto na območju tropske meje, ki so ga pestile bolezni in divje živali, a je bilo bogato s pomarančami, banjanovci, bananami in ličijem. Trgovali so s sužnji, svilo in porcelanom s Perzijci, brahmani in Malajci ter v zameno pridobivali njihova slovita zdravila in dišeč tropski les. Šiitski muslimani, ki so zbežali pred preganjanjem v Horasanu in budisti iz Indije so živeli drug ob drugem v cvetočem mestu, pri čemer je vsaka skupnost gradila svoja bogoslužna mesta. Ob reki je nastala četrt za tujce, kjer so se naselili številni trgovci različnih narodnosti, vključno z Arabci in Singalci.[21]

Pomen pristanišča je upadel po napadu Arabcev in Perzijcev leta 758; tuje prebivalce so občasno nadlegovali skorumpirani lokalni uradniki, na kar so se včasih odzvali z nasiljem. V enem od incidentov leta 684 je na primer kapitan trgovske ladje ubil skorumpiranega guvernerja, ki je svoj položaj izkoristil za krajo od trgovca.[21]

Guangdong je bil skupaj z Guangšijem leta 627, v času dinastije Tang, vključen v okrožje Lingnan (politična upravna enota oziroma »okrožje južno od gora«). Del okrožja Lingnan, ki je obsegal Guangdong, so leta 971, v času dinastije Song (960–1279), preimenovali v okrožje Guangnan vzhod (廣南東路). Ime »Guangdong« (廣南東) izhaja iz poimenovanja »Guangnan vzhod« (廣東; 广东).[22]Predloga:Page reference

Kantonska kuhinja

Sčasoma se je demografska slika območja, ki je danes znano kot Guangdong, postopoma spremenila v prid prevladi Han Kitajcev; do tega je prišlo zaradi mešanja prebivalstva, ki ga je spodbudila trgovina, ter zaradi državne kolonizacije, ki se je začela konec 3. stoletja pr. n. št. in v okviru katere so na to območje preselili številne vojake, civiliste ter kaznjence in izgnance s severa.[23]

Od padca dinastije Han dalje se je demografska slika hitreje spreminjala zaradi množičnih selitev s severa v obdobjih političnih nemirov in vpadov nomadskih ljudstev. Tako so na primer notranji spopadi na severu Kitajske po uporu An Lušana povzročili 75-odstotno povečanje prebivalstva v prefekturi Guangdžov med letoma 740–750 in 800–810.[24] Z naraščanjem števila priseljencev se je lokalno prebivalstvo postopoma asimiliralo v kulturo Hanov[25] ali pa je bilo izrinjeno.

Ko so Mongoli s severa v 13. stoletju začeli osvajati Kitajsko, je dvor južne dinastije Song pobegnil proti jugu iz svoje prestolnice Hangdžov. Poraz dvora južne dinastije Song v pomorski bitki pri Jamenu leta 1279 v Guangdongu je pomenil konec te dinastije (960–1279).[26]

V času mongolske dinastije Juan so veliki deli današnjega Guangdonga spadali pod provinco Džjangši.[27] Sedanje ime »Guangdong« je pokrajina dobila v zgodnjem obdobju dinastije Ming.

Od 16. stoletja dalje je Guangdong vzdrževal obsežne trgovske stike s preostalim svetom. Evropski trgovci, ki so prihajali s severa prek Malajskega preliva in Južnokitajskega morja – zlasti Portugalci in Britanci –, so obsežno trgovali prek Guangdćova. Makav na južni obali Guangdonga je leta 1557 postal prva evropska naselbina.

V 19. stoletju je trgovina z opijem prek Guangdžova sprožila prvo opijsko vojno, s čimer se je začelo obdobje vdorov in posegov zahodnih imperialističnih sil na Kitajskem. Poleg Makava, ki je bil takrat portugalska kolonija, je bil Hongkong prepuščen Britancem, območje Kouang-Tčéou-Van (današnji Džandžjang) pa Francozom.

Zaradi velikega števila ljudi, ki so se izselili iz Guangdonga in zlasti zaradi lažjega priseljevanja iz Hongkonga v druge dele Britanskega imperija (kasneje Britanske skupnosti narodov), imajo številne skupnosti Kitajcev v tujini korenine v Guangdongu in/ali kantonski kulturi. Med Kitajci v tujini je sorazmerno več govorcev kantonskega, hakka in teočevw narečja kot pa govorcev mandarinščine. Poleg tega se je veliko Kitajcev, ki govorijo taišansko narečje, izselilo v zahodne države, zaradi česar so številne zahodne različice kitajskih besed izpeljane iz kantonščine in ne iz prevladujoče mandarinščine; takšna je na primer beseda »dim sum«. Tudi nekatere mandarinske besede tujega izvora so v mandarinščino prišle prek kantonščine. Tako je na primer mandarinska beseda níngméng (poenostavljeno kitajsko: 柠檬; tradicionalno kitajsko: 檸檬)), ki pomeni »limona«, prevzeta iz kantonščine, v kateri se pismenke izgovarjajo kot lìng mung.[28] V Združenih državah Amerike živi veliko Kitajcev, ki so potomci priseljencev iz mesta Taišan (v kantonščini Toisan); ti govorijo posebno narečje, sorodno kantonščini, imenovano taišanščina (ali toišanščina).

V 1850-ih je bilo Nebeško kraljestvo Taiping – katerega voditelj Hong Xiuquan se je rodil v Guangdongu in tam prejel brošuro protestantskega misijonarja – v zavezništvu z lokalnim uporom Rdečih turbanov v Guangdongu (1854–1856). Zaradi neposrednih stikov z Zahodom je bil Guangdong središče protimandžurskega in protiimperialističnega delovanja. Iz Guangdonga je izhajal tudi Sun Jatsen, ki velja za ustanovitelja sodobne Kitajske.

20. stoletje

[uredi | uredi kodo]
Vlada province Kvangtung v 1930-ih

V zgodnjih 1920-ih je bil Guangdong izhodišče za pripravo Kuomintanga (KMT) na Severno ekspedicijo, prizadevanje za ponovno združitev različnih kitajskih vojskovodij pod enotno centralno vlado. V bližini Guangdžova je bila zgrajena vojaška akademija Vhampoa za usposabljanje vojaških poveljnikov.

Ob koncu kitajske državljanske vojne je Guangdong postal eno od zadnjih oporišč nacionalistične vlade na celinski Kitajski, Guangdžov pa je začasno služil kot začasna prestolnica Kuomintanga. Ljudska osvobodilna vojska je prevzela nadzor nad provinco po umiku vlade Republike Kitajske na Tajvan.[29]

Nova uprava kitajske komunistične partije je uvedla stroge davke, ki so letno rekvirirali med 22 in 60 odstotki žita. Vendar pa je lokalni partijski šef Fang Fang poskušal umiriti kitajsko politiko zemljiške reforme, da bi zaščitil uspešna podjetja v delti Biserne reke, posesti zemljišč tujih Kitajcev, ki so se želeli sčasoma vrniti v državo in trgovinske odnose z britanskim Hongkongom. Mao Cetung se je v odgovor leta 1952 iz province odselil Fanga in tisoče kadrov ter poslal Tao DŽuja, da izvede veliko strožji program pod sloganom »Vsaka vas krvavi, vsako gospodinjstvo se bori«.[30]

Med reformami in odpiranjem je centralna vlada podpirala Guangdong, da bi bil »korak pred« preostalim delom države.[31](str.43) Večina večjih mest v Guangdongu je sredi 1980-ih doživela liberalizirajoče gospodarske reforme.[31](str.43) Od reform in odpiranja je provinca doživela izjemno hitro gospodarsko rast, k čemur so deloma pripomogle tesne trgovinske vezi s Hongkongom, ki meji nanjo. Zdaj je to provinca z najvišjim bruto domačim proizvodom na Kitajskem.

Leta 1952 je bil majhen del obale Guangdonga (Čindžov, Liandžov (danes okrožje Hepu), Fangčengang in Beihaj) dodeljen Guangšiju, s čimer je dobil dostop do morja. To je bilo leta 1955 razveljavljeno in nato leta 1965 obnovljeno. Otok Hainan je bil prvotno del Guangdonga, vendar je bil leta 1988 ločen v svojo provinco.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Konj v vasi Hongšan
Plaže v Džjangmenu, Guangdong
Otok Taišan Šjačuan, Guangdong

Provinca Guangdong na jugu meji na Južnokitajsko morje in ima skupno 4300 km obale. Polotok Leidžov leži na jugozahodnem delu province. Na polotoku Leidžov je nekaj neaktivnih vulkanov. Delta Biserne reke je točka, kjer se združujejo tri reke: Vzhodna reka (Dong Džjang), Severna reka (Bei Džjang) in Zahodna reka (Ši Džjang). Delta je posejana s stotinami majhnih otokov. Od severa je provinca geografsko ločena z več gorskimi verigami, ki jih skupno imenujejo gorovje Nan (Nan Ling). Najvišji vrh v provinci je Šikengkong z nadmorsko višino 1900 metrov. Leta 2025 so raziskovalci potrdili, da je krater na vrhu gore v okrožju Dečing v Guangdongu posledica trka (udarca) nebesnega telesa, do katerega je po ocenah prišlo v obdobju holocena, pred manj kot 11.700 leti.[32] To je največji znani udarni krater, ki je nastal ob trku v obdobju holocena.[33]

Guangdong na severovzhodu meji na provinco Fudžjan, na severu na provinci Džjangši in Hunan, na zahodu na avtonomno regijo Guangši ter na jugu na posebni upravni območji Hongkong in Makav. Otok Hainan leži v morju nasproti polotoka Leidžov. Otok Pratas, ki je bil tradicionalno upravljan kot del Guangdonga, je danes del okrožja Cijin v mestu Kaohsiung na Tajvanu (Republika Kitajska).[34] Ljudska republika Kitajska še naprej uveljavlja zahteve po otoku Pratas kot delu Guangdonga in sicer v okviru okrožja Čengču v mestu Šanvei.[35][36]

Mesta okoli delte Biserne reke so med drugim Dongguan, Fošan, Guangdžov, Huidžov, Džjangmen, Šenžen, Šunde, Taišan, Džongšan in Džuhai. Druga mesta v provinci so Čaodžov, Čenghai, Nanhai, Šantov, Šaoguan, Džjiang, Zhaočing, Jangdžjang in Junfu.

Guangdong ima vlažno subtropsko podnebje (po Köppnovi klasifikaciji Cfa v notranjosti in Cwa ob obali). Zime so kratke, mile in razmeroma suhe, poletja pa dolga, vroča in zelo namočena s padavinami. Povprečne najvišje dnevne temperature v Guangdžovu januarja in julija znašajo 18 oziroma 33 °C, čeprav je zaradi vlažnosti zraka poleti občutek vročine močnejši. Slana je na obali redek pojav, vendar se lahko pojavi nekaj dni vsako zimo.

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]

Guangdong je razdeljen na enaindvajset upravnih enot na ravni prefekture – vse so mesta na ravni prefekture (vključno z dvema mestoma s statusom pod-province).

Enaindvajset prefektur v provinci Guangdong je razdeljenih na 122 enot na okrožni ravni (65 mestnih okrožij, 20 mest na okrožni ravni, 34 okrožij in 3 avtonomna okrožja).

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]
Zgradbe in turistične znamenitosti v Šenženu

Leta 2022 je BDP province Guangdong znašal 13,57 mrd RMB (1,9 mrd USD po nominalni vrednosti oziroma 3,78 mrd USD po pariteti kupne moči – PPP), BDP na prebivalca pa 102.465 CNY (15.234 USD po nominalni vrednosti oziroma 25.016 USD po PPP).[6] Je najbogatejša provinca v regiji južne in osrednje Kitajske ter sedma najbogatejša med vsemi provincami po BDP na prebivalca. Guangdong je že od leta 1989 provinca z največjim BDP na celinski Kitajskem.[37] Njen BDP je presegel BDP Avstralije (1,70 mrd USD) in Južne Koreje (1,67 mrd USD), ki sta 12. oziroma 13. največje gospodarstvo na svetu.[38] Če bi bil Guangdong samostojna država, bi bil leta 2022 12. največje gospodarstvo in 11. najbolj naseljena država na svetu. V primerjavi z drugimi upravnimi enotami držav (izraženo v dolarjih) je nominalni BDP Guangdonga večji od BDP-ja vseh razen štirih takšnih enot: Kalifornije, Teksasa, zvezne države New York in Anglije. Po merilu paritete kupne moči (PPP) je BDP Guangdonga večji od BDP-ja vseh drugih upravnih enot, razen Kalifornije. Glede na PPP se je gospodarstvo Guangdonga leta 2022 uvrstilo med gospodarstvi Turčije (3,35 bilijona USD) in Italije (3,06 mrd USD), ki sta bili takrat 11. oziroma 12. največje gospodarstvo na svetu.

Po komunistični revoluciji in vse do začetka reform Denga Šjaopinga leta 1978 je bil Guangdong gospodarsko zaostalo območje, čeprav je tam ves čas obstajalo obsežno sivo gospodarstvo, ki je temeljilo na storitvah. Politike gospodarskega razvoja so spodbujale industrijski razvoj v notranjih provincah, ki so bile s prometnimi povezavami le šibko povezane z Guangdongom. Vladna politika gospodarske avtarkije je pomenila, da dostop Guangdonga do morja ni bil pomemben.

Politika odprtih vrat Denga Šjaopinga je korenito spremenila gospodarstvo province, ki je lahko izkoristila svoj dostop do morja, bližino Hongkonga in zgodovinske vezi s skupnostmi Kitajcev v tujini. Guangdong je bil ena prvih provinc, ki je od centralne vlade prejela dovoljenje za privabljanje tujih naložb. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil kitajski davčni sistem reformiran, je provinca uživala tudi ugodnosti zaradi preferencialnih fiskalnih politik in sorazmerno nizkega deleža prihodkov, ki jih je morala odvajati centralni vladi, saj je bila zgodovinsko gledano uvrščena med gospodarsko manj razvite province.[39]

Gospodarski razcvet Guangdonga se je začel v zgodnjih 1990-ih in se od takrat razširil na sosednje province ter k sebi pritegnil tudi njihovo prebivalstvo. Gospodarska rast Guangdonga v veliki meri temelji na proizvodnji z nizko dodano vrednostjo, ki je zaznamovala (in v marsičem še vedno opredeljuje) gospodarstvo province po reformah Denga Šjaopinga. Guangdong ni le največji kitajski izvoznik blaga, temveč tudi največji uvoznik v državi.[40]

Provinca je danes ena najbogatejših v državi; ponaša se z največjim številom milijarderjev na celinski Kitajski[41] in najvišjim BDP med vsemi provincami, čeprav so plače šele v zadnjem času začele naraščati zaradi velikega priliva delavcev migrantov iz sosednjih provinc. Leta 2021 so vrednosti primarnega, sekundarnega in terciarnega sektorja v Guangdongu znašale 534 milijard RMB (79,4 milijarde USD), 5,28 brd RMB (785,6 milijarde USD) oziroma 7,09 mrd RMB (1,05 mrd USD).] Guangdong prispeva približno 10,6 % celotne nacionalne gospodarske proizvodnje. Danes gosti tri od šestih posebnih gospodarskih con: Šenžen, Šantou in Džuhai. Vendar pa ostaja blaginja v Guangdongu močno skoncentrirana v bližini delte Biserne reke.

Turizem

[uredi | uredi kodo]
Slap Huangmandžai

Med pomembne znamenitosti sodijo gora Danšja v Šaoguanu, grič Juešju in gora Baijun v Guangdžovu, jezero Star Lake in pečine Seven Star Crags ter gora Dinghu v Džaočingu, slapovi Huangmandžai v Džjejangu in spominski park Sun Jatena (Džongšan Sun Ven Memorial Park) v Džongšanu. V Šenženu so park Window of the World, stavba podjetja Tencent, tematski park Happy Valley, plaža Rose Beach, plaža Šjaomeiša in druge.

Demografija

[uredi | uredi kodo]

Guangdong je leta 2005 uradno postal najbolj naseljena provinca.[42] Po uradnih statističnih podatkih je Guangdong tradicionalno veljal za četrto najbolj naseljeno kitajsko provinco s približno 80 milijoni prebivalcev, čeprav je število priseljencev, začasnih delavcev in novih naseljencev znašalo okoli 30 milijonov.[43] Do množičnega priliva priseljencev iz drugih provinc – pojava, imenovanega »plavajoče prebivalstvo« – prihaja zaradi hitro rastočega gospodarstva in velikega povpraševanja po delovni sili v Guangdongu. Če bi bil Guangdong samostojna država, bi se po številu prebivalcev uvrstil med dvanajst največjih držav na svetu.

 
 
Največja cities države Guangdong
Source: China Urban Construction Statistical Yearbook 2018 Urban Population and Urban Temporary Population[44]
Rang Preb. Rang Preb.
1Guangdžov13.154.20011Maoming849.700
2Šenžen13.026.60012Džaočing820.600
3Dongguan6.850.30013Čaodžov775.800
4Šantou2.796.40014Šaoguan647.300
5Džuhai2.779.80015Puning619.100
6Huidžov2.396.40016Džongšan572.000
7Fošan1.872.50017Čingjuan534.200
8Džjangmen1.386.50018Jangdžjang507.800
9Džandžjang917.80019Meidžov469.500
10Džjejang860.00020Gaodžov364.400

Urbanizacija

[uredi | uredi kodo]
Guangzhou je eno največjih mest v Ljudski republiki Kitajski

Leta 2024 je mestno prebivalstvo province Guangdong predstavljalo 75,9 %, podeželsko pa 24,1 % celotnega prebivalstva.

Genealogija

[uredi | uredi kodo]

Guangdong je domovina prednikov številnih Kitajcev, živečih v tujini. Večina delavcev, ki so v 19. stoletju gradili železnice v Kanadi, zahodnem delu ZDA in Panami, je prišla iz Guangdonga, zlasti z območja Siji. Mnogi prebivalci te regije so se v času zlate mrzlice leta 1849 odpravili v Kalifornijo in druge dele ZDA, približno desetletje pozneje pa tudi v Avstralijo v času tamkajšnje zlate mrzlice.

Jeziki in etnične skupine

[uredi | uredi kodo]

Večino prebivalstva province predstavljajo Kitajci Han, vendar je ta skupina tako raznolika, da provinco imenujejo »zakladnica regionalnih jezikov« (方言寶庫).[45] Znotraj kitajske etnične skupine Han so v Guangdongu številčno najmočnejši Kantonci, pomembni pa sta tudi skupnosti Hakka in Teosva, ki živita vzhodno od delte Biserne reke. V Guangdongu živijo tudi manjše etnične manjšine: Mien, Še, Hmong, Li in Džuang.

Religija

[uredi | uredi kodo]

Po podatkih raziskave iz leta 2012[46] le približno 7 % prebivalstva province Guangdong pripada organiziranim verskim skupnostim; največjo skupino predstavljajo budisti (6,2 %), sledijo jim protestanti (1,8 %) in katoliki (1,2 %). Približno 90 % prebivalstva je bodisi nevernih bodisi vključenih v kitajsko ljudsko verovanje, ki vključuje čaščenje bogov narave in prednikov, pripadnost priljubljenim sektam ter sledenje taoističnim, budističnim in konfucijanskim verskim izročilom.

Po raziskavi iz leta 2007 43,71 % prebivalstva verjame v čaščenje prednikov in ga izvaja – gre za tradicionalno kitajsko verovanje rodov, organiziranih v rodovne skupnosti in svetišča prednikov.

Budistični tempelj Juhua v kraju Rongui (okrožje Šunde)
Tempelj Huang Dašjan v Guangdžovu
Tempelj Nanhaišen (bog Južnega morja) v Guangdžovu
Tempelj Tianhou v kraju Čivan (Šenžen)
Tempelj Čenghuangšen (mestni bog) v Džjejangu
Tempelj Velikega Bude v Guangdžovu

Kultura

[uredi | uredi kodo]
Har gow so klasični kantonski cmoki, ki se strežejo kot dim sum

Osrednjo regijo, ki je hkrati politično in gospodarsko središče, naseljujejo predvsem govorci jezika Jue (kantonščine), čeprav je pritok milijonov priseljencev, ki govorijo mandarinščino, v zadnjih treh desetletjih nekoliko zmanjšal jezikovno prevlado kantonščine. Ta regija je povezana s kantonsko kuhinjo; del te je dim sum, pri katerem se hrana deli na majhne porcije in postreže v majhnih posodicah. Kantonska opera je oblika kitajske opere, priljubljena na območjih, kjer govorijo kantonščino. Sorodna narečja skupine Jue se govorijo v večjem delu zahodne polovice province.

Območje, ki ga sestavljajo mesta Čaodžov, Šantov in Džjejang na vzhodni obali province Guangdong in je znano kot Čaošan, tvori lastno kulturno sfero. Ljudstvo Teočhev na tem območju ter ljudstvo Hailufeng Hoklo v Šanveiju govorita jezik Haklau, ki je različica južnega jezika Min in je tesno povezan z glavnim jezikom Hokkien; njihova kuhinja je znana kot kuhinja Teočev. Tudi opera Teočev je zelo znana in ima edinstveno obliko.

Ljudstvo Hakka živi na obsežnih območjih province Guangdong, vključno z mesti Huidžov, Meidžov, Šenžen, Hejuan, Šaoguan in drugimi kraji. Večji del vzhodnega dela province Guangdong naseljuje ljudstvo Hakka, z izjemo območij Čaodžov in Hailufeng. Kultura Hakka vključuje kuhinjo Hakka, opero Han (poenostavljeno kitajsko: 汉剧; tradicionalno kitajsko: 漢劇), glasbeni zvrsti Hakka Hanyue in sixian (tradicionalna instrumentalna glasba) ter ljudske pesmi Hakka (客家山歌).

Arhitektura v mestu Džjejang

Izobčeno ljudstvo Tanka tradicionalno živi na čolnih vzdolž obal in rek province Guangdong ter v večjem delu južne Kitajske.

V mestu Džandžjang na jugu province Guangdong prevladuje jezik Leidžov, ki je različica jezika Min; tam govorijo tudi kantonščino in jezik Hakka.

Mandarinščina je jezik, ki se uporablja v izobraževanju in državni upravi ter na območjih, kjer živijo priseljenci iz drugih provinc, predvsem v Šenženu. Kantonščina ohranja močan in prevladujoč položaj v vsakdanji rabi in medijih, celo na vzhodnih območjih province, kjer lokalni jeziki in narečja ne spadajo v skupino Jue. Guangdong je znan po tem, da je rojstni kraj številnih velemojstrov Šjangči (kitajski šah), vključno z Lü Qin, Yang Guanli, Cai Furu in Xu Yinchuan.

Opombe

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)«. National Bureau of Statistics of China. 11. maj 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
  2. ↑ Guldin, Gregory E. (1984). »Seven-Veiled Ethnicity: A Hong Kong Chinese Folk Model«. Journal of Chinese Studies. 1 (2): 139–156. JSTOR 44289777.
  3. ↑ »National Data«. National Bureau of Statistics of China. marec 2024. Pridobljeno 22. junija 2024. see also 2023年广东省国民经济和社会发展统计公报 (PDF). guangdong.gov.cn. 1. april 2024. Pridobljeno 12. junija 2024. The average exchange rate of 2024was CNY 7.1217 to 1 USD dollar »Statistical communiqué of the People's Republic of China on the 2023 national economic and social development« (tiskovna objava). China NBS. 29. februar 2024. Pridobljeno 22. junija 2024.
  4. ↑ »Human Development Indices (8.0)- China«. Global Data Lab. Pridobljeno 23. septembra 2024.
  5. ↑ China NBS / Bulletin on Reforming Guangdong's GDP Accounting and Data Release System: gdstats.gov.cn (9-Dec-17) Arhivirano 22 December 2017 na Wayback Machine. (Chinese)
  6. 1 2 »National Data«. National Bureau of Statistics of China. 1. marec 2022. Pridobljeno 23. marca 2022.</ref) in skupno površino približno 179.800 km²<ref name="mofcom">»Doing Business in China – Survey«. Ministry Of Commerce, People's Republic Of China. Pridobljeno 5. avgusta 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  7. ↑ »The Global Financial Centres Index 28« (PDF). Long Finance. september 2020. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 18. januarja 2021. Pridobljeno 26. septembra 2020.
  8. ↑ »Guangdong becomes most populous province«. China Daily. 29. januar 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2012. Pridobljeno 25. aprila 2012.
  9. ↑ »Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)«. National Bureau of Statistics of China. 11. maj 2021. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
  10. ↑ Hung, Joe (22. junij 2009). »Sovereignty over the Spratly Islands«. The China Post. Arhivirano iz spletišča dne 9. januarja 2017. Pridobljeno 18. junija 2018.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  11. ↑ »Spratly Islands«. Encarta Online Encyclopedia. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2009.
  12. ↑ »List of National Colleges and Universities«. Government Portal of the Ministry of Education of the People's Republic of China. Pridobljeno 7. avgusta 2022.
  13. ↑ »Leading 200 science cities 2025| | Supplements | Nature Index«. www.nature.com. Pridobljeno 14. novembra 2025.
  14. 1 2 Rongxing Gao (2013). Regional China: A Business and Economic Handbook. Palgrave Macmillan. str. 77. ISBN 978-1-137-28767-0.
  15. ↑ Nicholas Belfield Dennys, ur. (26. april 2012). The Treaty Ports of China and Japan. Cambridge University Press. str. 116. ISBN 978-1-108-04590-2.
  16. ↑ Douglas, Robert Kennaway (1911). »Canton« . V Chisholm, Hugh (ur.). Enciklopedija Britannica (v angleščini). Vol. 5 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 218.
  17. ↑ Colin Macfarquhar, George Gleig, ur. (1797). Encyclopædia Britannica, Volume 4, Part 1 (3rd izd.). A. Bell and C. Macfarquhar. str. 126.
  18. ↑ Hamilton, Alexander (1688–1727). »A New Account of the East Indies. Chapter 51: Some Observations and Remarks on the Province and City of Canton or Quantung«. Internet Archive. Pridobljeno 21. julija 2021.
  19. ↑ Jacques M. Downs; Frederic D. Grant, Jr. (2015). The Golden Ghetto: The American Commercial Community at Canton and the Shaping of American China Policy, 1784–1844. Hong Kong University Press; Reissue edition. str. 345. ISBN 978-988-8139-09-5.
  20. ↑ Jiao, Tianlong (8. april 2013). »The Neolithic Archaeology of Southeast China«. V Underhill, Anne P. (ur.). A Companion to Chinese Archaeology. Wiley. str. 597–611. doi:10.1002/9781118325698.ch29. ISBN 978-1-4443-3529-3. Pridobljeno 16. aprila 2025.
  21. 1 2 Schafer, Edward H. (1963) [1963]. The Golden Peaches of Samarkand: A Study of Tang Exotics. University of California Press. str. 15. ISBN 978-0-520-05462-2. {{navedi knjigo}}: ISBN / Date nekompatibilen (pomoč)
  22. ↑ 史为乐 (Shǐ Wéilì); 邓自欣 (Dèng Zìxīn); 朱玲玲 (Zhū Línglíng) (2005). 史为乐 (Shǐ Wéilì) (ur.). 中国历史地名大词典 [Large Dictionary of Chinese Historical Place Names] (v kitajščini) (1st izd.). Beijing: China Social Sciences Press. ISBN 978-7-5004-4929-4. OCLC 61167815.
  23. ↑ Wen, Bo; Li, Hui; Lu, Daru; in sod. (2004). »Genetic evidence supports demic diffusion of Han culture«. Nature. 431 (7006): 302–305. doi:10.1038/nature02878.
  24. ↑ »nhyz.org«. nhyz.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. maja 2003. Pridobljeno 25. aprila 2012.
  25. ↑ Yao, Yong-Gang; Kong, Qing-Peng; Bandelt, Hans-Jürgen; Kivisild, Toomas; Zhang, Ya-Ping (marec 2002). »Phylogeographic differentiation of mitochondrial DNA in Han Chinese«. The American Journal of Human Genetics. 70 (3): 635–51. doi:10.1086/338999. PMC 384943. PMID 11836649.
  26. ↑ Trivedi, Anjani (13. junij 2013). »The Southern Song Emperors«. Time. Arhivirano iz spletišča dne 29. avgusta 2017. Pridobljeno 7. februarja 2018.
  27. ↑ Zhang Tingyu; in sod. (1739). »Records XXI, Geography VI«. History of Ming (v kitajščini). Vol. 45. 廣東《禹貢》揚州之域及揚州徼外。元置廣東道宣慰使司，治廣州路。屬江西行中書省。
  28. ↑ Lydia He Liu (1995). Translingual practice: literature, national culture, and translated modernity—China, 1900–1937 (illustrated, annotated izd.). Stanford University Press. str. 364. ISBN 978-0-8047-2535-4. Pridobljeno 8. decembra 2011. last car 拉斯卡 lasi ka Shanghainese origin lemon 檸檬 ningmeng Cantonese origin: lihngmung lemonade # MK* ningmeng shui lemon time wmmw ningmeng shijian lepton w&m leibodun Leveler / B»&:£ niweila dang (political party) liaison mm lianyong libido Wc& laibiduo()
  29. ↑ Dikötter, Frank (2013). The Tragedy of Liberation: A History of the Chinese Revolution, 1945–1957 (1 izd.). London: Bloomsbury Press. str. 31–32. ISBN 978-1-62040-347-1.
  30. ↑ Dikötter 2013, str. 76–81.
  31. 1 2 Santos, Gonçalo (2021). Chinese Village Life Today: Building Families in an Age of Transition. Seattle: University of Washington Press. ISBN 978-0-295-74738-5.
  32. ↑ Chen, Ming; Tan, Dayong; Yang, Wengye; Mao, Ho-Kwang; Xie, Xiande; Yin, Feng; Shu, Jinfu (2026). »Jinlin crater, Guangdong Province, China: Impact origin confirmed«. Matter and Radiation at Extremes. 11 (1). doi:10.1063/5.0301625. Pridobljeno 7. decembra 2025.
  33. ↑ Bakich, Michael E. (19. november 2025). »Researchers discover Earth's largest modern impact crater«. Astronomy Magazine.
  34. ↑ »Sovereignty over the Spratly Islands – The China Post 22 June 2009«. Chinapost.com.tw. 22. junij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2012. Pridobljeno 25. aprila 2012.
  35. ↑ 汕尾市. 广东省民政厅网站 (v kitajščini). maj 2005. Arhivirano iz spletišča dne 3. novembra 2020. 城区{...}（东沙群岛不是镇建制）
  36. ↑ 广东省国土资源厅 (30. junij 2018). 城区地图 (zemljevid). Department of Natural Resources of Guangdong Province 广东省自然资源厅 (v kitajščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2020 – prek Internet Archive. 东沙群岛{...}北卫滩{...}南卫滩{...}东沙岛{...}东沙礁
  37. ↑ »省十三届人大五次会议开幕 李玉妹主持 王伟中作政府工作报告 李希黄楚平王荣等出席 广东省人民政府门户网站«. www.Guangdong Provincial People's Government. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2022. Pridobljeno 27. januarja 2022.
  38. ↑ International Monetary Fund. »World Economic Outlook Database, April 2023«. International Monetary Fund.
  39. ↑ Vogel, Ezra F. (1989). One Step Ahead in China: Guangdong under Reform. Harvard University Press. ISBN 9780674639119.
  40. ↑ »Guangdong Province: Economic News and Statistics for Guangdong's Economy«. The China Perspective. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. maja 2012. Pridobljeno 25. aprila 2012.
  41. ↑ Zheng Huiyuan (10. november 2010). »Guangdong Has Most Billionaires in China«. WantChinaTimes.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2012. Pridobljeno 25. aprila 2012.
  42. ↑ »Guangdong becomes most populous province«. People's Daily Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. marca 2006.
  43. ↑ »media163«. media163. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2012. Pridobljeno 25. aprila 2012.
  44. ↑ Ministry of Housing and Urban–Rural Development of the People's Republic of China(MOHURD) (2019). 中国城市建设统计年鉴2018 [China Urban Construction Statistical Yearbook 2018] (v kitajščini). Beijing: China Statistic Publishing House. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2020. Pridobljeno 14. septembra 2026.
  45. ↑ Li, Rong (2012), 中國語言地圖集 [Language Atlas of China] (v kitajščini) (2 izd.), The Commercial Press, ISBN 978-7-100-07054-6.
  46. ↑ 当代中国宗教状况报告——基于CFPS（2012）调查数据 [China Family Panel Studies 2012] (PDF) (v kitajščini). Chinese Academy of Social Sciences. 3. marec 2014. str. 13. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. avgusta 2014. Pridobljeno 7. julija 2014.

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Guangdong&oldid=6756688«