Xhubleta
 Ženska iz naselja Grudë, ki nosi xhubleto na fotografiji Pietra Marubija iz 19. stoletja. | |
| Vrsta | Albansko ljudsko krilo |
|---|---|
| Blago | Filc in črna volna |
| Kraj izvora | Albanija |
| Xhubleta, veščine, izdelava in oblike uporabe | |
|---|---|
| Država | Albanija |
| Referenca | 01880 |
| Regija | Evropa in Severna Amerika |
| Zgodovina | |
| Vpis | 2022 (17. zasedanje) |
| Seznam | Nujno nemudoma zavarovati |
Xhubleta je valovito ljudsko krilo v obliki zvona, ki ga tradicionalno nosijo Albanke v severni Albaniji, na Kosovu, v Severni Makedoniji in Črni gori. Gre za edinstveno vrsto oblačila zaradi svoje posebne oblike, strukture in oblike okraševanja, ki se je iz davnih časov ohranilo izključno na albansko naseljenih ozemljih.[1][2] Obstajata dve vrsti xhublete: ena je ozka, druga pa široka.[2] Unesco je xhubleto leta 2022 uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati.[3][4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Xhubleta je starodavnega izvora[5] in se ustrezno povezujejo s staro sredozemsko civilizacijo, saj je podobna oblačilom nekaterih neolitskih figur, najdenih v Bosni in Hercegovini, pa tudi na drugih območjih Sredozemlja, datiranih v drugo tisočletje pred našim štetjem.[6][7] Običajno je okrašena z albanskimi simbolnimi elementi starega poganskega izvora, kot so simboli sonca, lune, zvezd, orlov in kač. Večinoma geometrijski okraski kažejo na arhaičnost te noše.[7]
Opis
[uredi | uredi kodo]Xhubleta je običajno obešena na ramena z dvema pasovoma. Ima 13 do 17 trakov in 5 kosov filca. Prsni del in del xhublete, ki jo pokriva predpasnik, so narejeni iz kvačkane črne volne.[8] Na zadnjem delu je poudarjena zvončasta oblika.[9]
Obstajata dve vrsti xhublete: ena je ozka, druga pa široka.[2] Od barv se danes uporabljata le dve: bela za neporočene ženske in črna za poročene,[2] vendar so jih v preteklosti uporabljali več, o čemer priča avtor iz 17. stoletja, ki je zapisal, da pav nima toliko barv kot xhubleta, ki so jo nosile ženske iz Kelmenda.[9] Zmanjšanje števila barv v zadnjih dveh stoletjih naj bi bila posledica omejene uporabe tega oblačila le v odročnih gorskih območjih.[9]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bido 1998, str. 701.
- 1 2 3 4 Etudes et documents balkaniques et méditerranéens. Paul Henri Stahl. 2001. str. 34–37.
- ↑ »UNESCO - Xhubleta, skills, craftsmanship and forms of usage«. ich.unesco.org (v angleščini). Pridobljeno 13. decembra 2022.
- ↑ »Xhubleta shqiptare, tashmë pasuri e gjithë njerëzimit, UNESCO e merr në mbrojtje bashkë me dijebërjen e saj! Margariti: Vendim unanim, copëz Shqipërie për botën - Shqiptarja.com«. shqiptarja.com (v albanščini). Pridobljeno 13. decembra 2022.
- ↑ Gjergji 2004, str. 185.
- ↑ »Database of Cultural Heritage of Kosovo«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2019. Pridobljeno 24. decembra 2015.
- 1 2 Condra, Jill (9. april 2013). Encyclopedia of National Dress: Traditional Clothing around the World [2 volumes]. Abc-Clio. ISBN 9780313376375.
- ↑ Gjergji, Andromaqi (2004). Albanian Costumes Through the Centuries: Origin, Types, Evolution. Academy of Sciences of Albania. str. 153. ISBN 978-99943-614-4-1.
- 1 2 3 Selami Pulaha; Seit Mansaku; Andromaqi Gjergji (1982). Shqiptarët dhe trojet e tyre. 8 Nëntori. str. 136–138.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Bido, Agim (1998). »Pagan Symbols in Albanian Xhubleta«. The Thracian world at the crossroads of civilisations. Vol. 2. Institutul Român de Tracologie. str. 701–712.
