Pojdi na vsebino

Senegambija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Senegambija (serersko Senegambi, volofsko Senegàmbi, pulaarsko Senegàmbi) je v ožjem smislu zgodovinsko ime za geografsko regijo v zahodni Afriki, ki leži približno med rekama Senegal in Gambijo. Vendar pa obstajajo tudi besedilni viri, ki navajajo, da se Senegambija razume v širšem smislu in enači z izrazom Zahodna regija. To se nanaša na obalna območja med Senegalom in Sierro Leone, kjer celinska meja na vzhodu ni bila podrobneje opredeljena.[1]

Geografsko gledano regija leži v tropskem pasu med Sahelom in gozdovi Gvineje, pri čemer reki Senegal in Gambija tvorita temelj geografske enotnosti regije. Regija obsega sodobne države Senegal, Gambijo in Gvinejo Bissau ter dele Mavretanije, Malija in Gvineje. Ne smemo je zamenjevati z nedavno Senegambijo, ki je bila ohlapna konfederacija med Gambijo in Senegalom od leta 1982 do 1989, ustanovljena takoj po državnem udaru v Gambiji leta 1981, ko je senegalska vlada posredovala, da bi ponovno vzpostavila demokratično izvoljeno Gambijo.

Regijo Senegambija, ki se razteza onkraj meja Senegambijske konfederacije, je senegalski zgodovinar in znanstvenik profesor Boubacar Barry z UCAD[2] opisal kot »glavna vrata v Sudan, zibelko velikih imperijev Gane, Malija in Songhaja« in »težišče Zahodne Afrike«.[3][4]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Starodavna zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Po mnenju profesorja Abdoulayeja Camare z IFAN in Univerze Senghor v Aleksandriji v Egiptu so se zgodnji ljudje v Senegalu pojavili pred približno 350.000 leti.[5] Benga in Thiam trdita, da najstarejše sledi človeškega življenja najdemo v dolini Falémé na jugovzhodu države.[6]

V senegambijski neolitiki je obdobje, ko so ljudje postali lovci, ribiči in pridelovalci (kmetje in obrtniki), dobro zastopano in raziskano. Takrat so se pojavili bolj dovršeni predmeti in keramika, ki pričajo o različnih človeških dejavnostih. Izkopavanja Diakité v Thièsu kažejo dokaze o človeški mobilnosti na razdalji približno 600 km v senegambijski neolitiki.[7]

Južno od Mbourja (v regiji Thiès) je bila med senegalskimi izkopavanji pred pol stoletja odkrita starodavna kultura, imenovana kultura Tiemassiesien, industrija Tiemassiesien, Tiémassas ali samo Tiemassiesien. Descamps je predlagal, da ta kultura izvira iz neolitika, pred približno 10.000 leti.[8] Dagan pa je predlagal obdobje zgornjega paleolitika.[9] Ta kultura je dobila ime po Thièsu, regiji, v kateri je.

Senegambijski kamniti krogi (Wassu)[10]

Na tem območju so tudi senegambijski kamniti krogi. Številni tumuli, grobne gomile, od katerih so nekatere že izkopane, so razkrili materiale, ki datirajo med 3. stoletje pred našim štetjem in 16. stoletje našega štetja. Po podatkih Unesca: »Kamniti krogi lateritnih stebrov in z njimi povezani grobni nasipi skupaj predstavljajo obsežno sveto pokrajino, ustvarjeno več kot 1500 let. Odraža uspešno, visoko organizirano in trajno družbo.«[11]

Srednjeveško obdobje

[uredi | uredi kodo]

V srednjeveškem obdobju Evrope, ki približno ustreza zlati dobi Zahodne Afrike, je iz regije Senegambija nastalo več velikih imperijev in kraljestev, vključno z velikim Ganskim imperijem, Malijskim imperijem, Songhajskim imperijem, Jolofskim imperijem, Kaabujskim imperijem ter kraljestvi Sine, Saloum, Baol, Waalo in Takrur. V tem obdobju se je vzpenjalo in padalo več velikih dinastij, nekatere, kot je dinastija Guelowar iz Sine in Salouma, pa so kljub evropskemu kolonializmu, ki je propadel šele leta 1969, devet let po tem, ko je Senegal pridobil neodvisnost od Francije, preživele več kot 600 let. Iz te regije je izviral tudi starodavni lamanski razred. Starodavni lamani so bili zemljiški posestniki in kralji. Po Barryjevem mnenju je »lamanski sistem najstarejša oblika lastništva zemlje v predkolonialni Senegambiji«.[12]

Zgodnji moderni in moderni časi

[uredi | uredi kodo]
Delislejev zemljevid Senegambije iz leta 1707

Od 15. stoletja je regija postala središče francosko-britansko-portugalskega rivalstva. Portugalci so bili prvi, ki so v regijo prispeli v 1450-ih. Do 16. stoletja so imeli monopol nad trgovino.[13]

Leta 1677 so Francozi zavzeli otok Gorée, leta 1681 pa so prevzeli nadzor nad Albredo na reki Gambiji. To je sprožilo rivalstvo z Angleži in leta 1692 so na kratko zasegli Gorée in Saint-Louis. Leta 1758, med sedemletno vojno, so Gorée zavzeli Britanci, ki so ga držali do leta 1763. Leta 1765 so Britanci ustanovili provinco Senegambija. Leta 1778, med ameriško vojno za neodvisnost, so Francozi prešli v ofenzivo in zravnali z zemljo otok James v reki Gambiji. Leta 1783 je Versajska pogodba priznala britanske zahteve do Gambije in francoske zahteve do Saint-Louisa in Goréeja, s čimer je bila provinca Senegambija razpuščena.

Francozi so vodili politiko širitve in Gambijo videli kot oviro. Konec 19. stoletja so predlagali, da bi v zameno za Gambijo odstopili Dabouja, Grand Bassama in Assinieja. Pogajanja so propadla, a so se večkrat znova odprla. Po neuspelem državnem udaru v Gambiji leta 1981 je bila predlagana in sprejeta Senegambijska konfederacija. To je trajalo do leta 1989.

Trgovina s sužnji

[uredi | uredi kodo]

Senegambija je bila med transatlantsko trgovino s sužnji pomembna regija v zahodni Afriki. Med letoma 1650 in 1900 je bilo iz Senegambije odpeljanih 490.000 sužnjev in jih na ladje, namenjene v Ameriko, naloženih na ladje.[14]

Še preden je Kolumb oktobra 1492 odkril Novi svet, je bilo v 15. stoletju opaženo povečanje števila sužnjev iz regije, ki so prihajali na Iberski polotok.

Kultura

[uredi | uredi kodo]
Youssou N'Dour na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu leta 2008

Regija Senegambija ima bogato kulturo, vključno s šaljivimi odnosi (Sanankuya) med patrilinearnimi klani in etničnimi skupinami. Ta šaljivi odnos zagotavlja mirno sobivanje, kjer lahko ena etnična skupina kritizira ali celo žali drugo, ne da bi se prejemnik užalil. Ta sorodstvena vez se v jeziku Sererov imenuje maasir ali kalir, v jeziku volof kal, v jeziku soninke kallengooraxu, v zahodnem jeziku Mandinka sanaawyaa in v jeziku Joola (Fogny) agelor.[15]

Kasta griot je v regiji Senegambija zelo razširjena. Ohranja genealogijo, zgodovino in kulturo ljudi. Med prebivalci te regije obstaja tudi medsebojna izmenjava kuhinj. Thieboudienne, ki izvira iz Saint-Louisa v Senegalu, se je skozi leta razširil na sosednja območja zahodne Afrike, kjer je danes bolj znan kot riž jollof. Tigadèguèna, arašidova enolončnica, izvira iz Malija; druga, imenovana maafe ali domoda v Gambiji, izvira iz Senegala.[16]

Od starega in sakralnega glasbenega žanra njuup do sodobnih ritmov mbalax (ki izhajajo iz tradicije serer njuup[17]), ima regija bogato in staro glasbeno in plesno tradicijo. Senegalski pevec Youssou N'Dour je bil najbolj znan afriški pevec (po reviji Rolling Stone iz leta 2014) in je več desetletij nosil naziv najmočnejšega in največjega afriškega glasbenega izvoza (pred Akonom, ki je prav tako iz te regije).[18][19][20] Spomenik afriške renesanse, zgrajen leta 2010 v Dakarju, je s 49 m visok in najvišji kip v Afriki.[21]

Tradicionalno senegalsko rokoborbo, imenovano njom v sererščini, laamb v volofščini in siɲɛta v bambarščini, je priljubljena zabava in nacionalni šport v nekaterih delih regije, zlasti v Senegalu.[22]

Etnične skupine

[uredi | uredi kodo]

V senegambijskem območju živijo različne senegambijske etnične skupine, vključno z Volofi, Peuli (ali Fuli), Tukulorji (ali Toucouleurji), Mandingi, Sereri, Soninkeji, Susuji (ali Sousouji), Joole, Naluji, Bagi, Beafadi, Bainuki in Bassari.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Johnston, Alexander Keith; Keane, A. H.. Stanford's Compendium of Geography and Travel. London : Edward Stanford, p. 111: Chapter X - Western Sudan or Senegambia
  2. ↑ Barry, Boubacar, and Laurence Marfaing. Interview Avec Prof. Boubacar Barry, Université Cheikh Anta Diop, Dakar: Mobilité Des Nomades Et Des Sédentaires Dans L'espace CEDEAO. Regions & Cohesion / Regiones y Cohesión / Régions Et Cohésion, vol. 3, no. 3, 2013, pp. 155–166. JSTOR, www.jstor.org/stable/26452282.
  3. ↑ Barry, Boubacar, La Sénégambie du XVe au XIXe siècle: traite négrière, Islam et conquête coloniale, L'Harmattan (1988), p. 26, ISBN 9782858026708
  4. ↑ »The historical perspective of Senegambia: The prospects and the way forward«. The Standard. 5. junij 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2017. Pridobljeno 3. septembra 2018.
  5. ↑ Camara, Abdoulaye , Towards a New Policy to Protect Sites and Monuments, [in] Claude Daniel Ardouin (dir.), Museums & Archaeology in West Africa, Smithsonian Institution Press, Washington, D.C. ; James Currey Publishers, London, (1996), p. 178
  6. ↑ Benga, Ndiouga; and Thiam, Mandiomé, « Préhistoire, protohistoire et histoire, [in] Atlas du Sénégal, p. 74
  7. ↑ Lame, Massamba; Crévola, Gilbert, Les haches polies de la carrière Diakité (Thiès, Sénégal) et le problème des courants d'échanges au Néolithique, Notes africaines, no. 173, 1982, p. 2-10.
  8. ↑ Descamps,Cyr, Quelques réflexions sur le Néolithique du Sénégal, vol. 1, West African Journal of Archaeology (1981), pp, 145-151
  9. ↑ Th. Dagan, Le Site préhistorique de Tiémassas (Sénégal), Bulletin de l'Institut Français d'Afrique Noire (1956), pp. 432-48
  10. ↑ Gravrand, Henry, La Civilisation Sereer: Pangool, Nouvelles Editions Africaines du Senegal (1990), pp, 9, 20 & 77. ISBN 2723610551
  11. ↑ Stone Circles of Senegambia, UNESCO
  12. ↑ Barry, Boubacar, The Kingdom of Waalo: Senegal Before the Conquest, Diasporic Africa Press (2012), p. 26, ISBN 9780966020113 [in] The Seereer Resource Centre, Seereer Lamans and the Lamanic Era, (2015) [mrtva povezava][mrtva povezava]
  13. ↑ »Senegambia«. Atlas of the Gambia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. novembra 2017. Pridobljeno 3. septembra 2018.
  14. ↑ Lovejoy, Paul (2000). Transformations in Slavery: A History of Slavery in Africa. Cambridge University Press.
  15. ↑ Diouf, Mamadou, Tolerance, Democracy, and Sufis in Senegal, Columbia University Press (2013), p. 168, note. 28, ISBN 9780231162630 (Retrieved 15 March 2019)
  16. ↑ Bonnardel, Regine (1985). Saint-Louis du Senegal; mort ou naissance?. str. 91.
  17. ↑ Connolly, Sean, Senegal, Bradt Travel Guides (2015), p. 26 ISBN 9781841629131
  18. ↑ Considine, J. D., and Matos, Michaelangelo, "Biography: Youssou N'Dour" RollingStone.com, 2004.
  19. ↑ Africa Ranking, The most powerful African musicians, by Clara Ninenyui (2017) Arhivirano 2019-08-17 na Wayback Machine. (Retrieved 15 March 2019)
  20. ↑ CNBC Africa, Forbes Africa's Top 10 Most Bankable Artists In Africa (May 16, 2017) Arhivirano 2019-03-11 na Wayback Machine. (Retrieved 15 March 2019)
  21. ↑ Nevins, Debbie; Berg, Elizabeth; Wan, Ruth, Senegal - Cultures of the World (Third Edition), Cavendish Square Publishing, LLC (2018), p. 8, ISBN 9781502636423
  22. ↑ Al Jazeera, Wrestling in Dakar, film by Edward Porembny (Witness 23 September 2013) (Retrieved 15 March 2019)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Senegambija&oldid=6726943«