Pojdi na vsebino

Julie Martini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Julie Martini
RojstvoJulijana Jožefa Helena Martini
9. januar 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Celje
Smrt25. april 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (72 let)
Celje
Državljanstvo Cislajtanija
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicfotografinja

Julijana Jožefa Helena Martini, znana tudi kot Julie Martini, slovenska fotografinja, * 9. januar 1871, Celje, † 25. april 1943, Celje.

Kot fotografinja je delovala več kot petinpetdeset let.[1][2][3] Konec 19. in začetek 20. stoletja je njen atelje obvladoval celjsko fotografsko sceno.[3]

Otroštvo

[uredi | uredi kodo]

Rojena je bila 9. januarja 1871 v slovenski družini v Celju.[4] Njena mati je bila modistka Helena Zabukovšek iz Celja, njen oče pa prvi celjski fotograf Josef Martini (1838–1895) iz Rogatca, ki se je ukvarjal tudi s slikanjem.[5][1][6][3] Imela je mlajšo sestro in mlajšega brata.[5] Z družino je žvela pri materini mami in treh sestrah.[5] Dva dni po rojstvu jo je v župniji Celje – Sveti Daniel krsti takratni celjski vikar Franc Ogradi.[4] Oče jo je že zgodaj začel učiti fotografiranja.[5][1][2]

Ženski portret, ki ga je Julie Martini fotografirala okoli leta 1900. Na spodnjem robu kartona je njeno ime v srebrni barvi. Hrani ga NUK.

Že kot najstnica je začela delati kot fotografinja v očetovem ateljeju. Leta 1888 jo je zbiratelj umetnin Josip Nikolaj Sadnikar fotografiral, medtem ko je fotografirala omizje v kopališču Kurhaus v Kamniku.[2] Leta 1895 ji je umrl oče, zato je prevzela njegov fotografski atelje.[1][5] Na začetku je v imenu ateljeja ohranila očetovo ime, kmalu pa ga je preimenovala v Atelier Julie Martini, kar je s srebrno barvo pisalo na vseh njenih izdanih fotografijah.[1][7] Čeprav je fotografirala tudi zunaj, je bila večina njenih fotografij narejenih v njenem ateljeju, opremljenim s pohištvom in kulisami.[1][5][2]

Njena specialiteta so bili posnetki otrok in deklet, ki kažejo izjemno senzibilnost; portretiranci na fotografijah živijo in se odzivajo na oko fotoaparata.[1] Njena najljubša fotografska tehnika je bila tehnika beljenja, kjer izstopa obraz, medtem ko se telo in obleka izgubljata v meglico.[1] Bistvo portreta je gradila na obrazu kot zrcalu značajskih potez portretiranca.[1]

Po letu 1908 se ji je pri delu pridružil mlajši brat.[1][3] Še istega leta sta skupaj kupila hišo v Celju, kjer sta si uredila nov atelje.[1] Skupni atelje sta vodila pod imenom Julie u. Josef Martini, kasneje pa tudi kot J.&J.Martini.[1] Sčasoma se je morala odreči ljubemu ji belemu ozadju na fotografijah, saj je v modo prišla temna podlaga.[1] Kljub temu je v individualnih portretih še vedno viden njen vpliv.[1] V svoji karieri je fotografirala veliko pomembnih Celjanov, med drugimi Almo Maksimiljano Karlin in Joža Goričarja.[1] Izdajala je tudi razglednice s fotografijami Celja.[8] Nekatera njena dela hranijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celje.[1][8]

Poznejše življenje in smrt

[uredi | uredi kodo]

Nikoli se ni poročila in ni imela otrok. Vse življenje je živela v Celju in se do smrti ukvarjala z fotografijo.[9] Umrla je 25. aprila 1943 v Celju.[4][9] Njen brat je po njeni smrti prevzel vodenje ateljeja, ki je deloval do leta 1945.[10] Z več kot osemesetimi leti delovanja je tako njena družina družina fotografov z najdaljšo tradicijo v Celju.[5]

Galerija nekaterih fotografij iz njenega ateljeja

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Fugger Germadnik, Rolanda (20. maj 2010). »Julie Martini - celjska fotografinja (1895 – 1908)«. kamra.si. Pridobljeno 20. marca 2026.
  2. 1 2 3 4 »Fotografija in fotografi v Kamniku do sredine 20. stol«. nakamniskem.si. KamAvt. 31. oktober 2008. Pridobljeno 20. marca 2026.
  3. 1 2 3 4 Fugger Germadnik, Rolanda (april 2013). »Fotografski mojster Martini v novi luči« (PDF). Celjske muzejske novice. Vol. 1. Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje.
  4. 1 2 3 »Krstna knjiga / Taufbuch - 00239 | 016 Celje - Sv. Danijel | Nadškofija Maribor | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu (v nemščini). Nadškofijski arhiv Maribor. 1858–1871. Pridobljeno 20. marca 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
  5. 1 2 3 4 5 6 7 Fugger Germadnik, Rolanda (19. maj 2010). »Josef Martini - celjski fotograf (1838-1895)«. kamra.si. Pridobljeno 20. marca 2026.
  6. ↑ Germadnik, Janko (2020). »Josef Martini«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 20. marca 2026.
  7. ↑ Devetak, Davorin (24. februar 2024). »Slovenske umetnice 1850 – 1950. Arhitektke, fotografinje, slikarke in kiparke » Noviglas«. Noviglas. Pridobljeno 20. marca 2026.
  8. 1 2 Letno poročilo 2023 (PDF). Celje: Muzej novejše zgodovine Celje. februar 2024. str. 38.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: leto (povezava)
  9. 1 2 »Novi grobovi«. Jutro. Vol. 98. Konzorcij jutra. 1. maj 1943. str. 4.
  10. ↑ Počivavšek, Marija (19. oktober 2023). »Martinijeve vedute Celja« (PDF). Celjske muzejske novice. Vol. 2. Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje. str. 4.